Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (62.254-62.278)


  1.      zábljati  -am nedov. (á) star. pozabljati: zabljati razočaranje; zabljati na obljube / zabljati bolečine ♪
  2.      zablóda  -e ž (ọ̑) 1. dejanje, ravnanje, ki vodi stran od uresničitve določenega cilja: popraviti, spoznati svojo zablodo; neodpustljiva zabloda; zablode v osebnem razvoju / ljubezenska zabloda; moralne zablode mladih ljudi; preprečevati politične zablode / njegovo iskanje resnice ni bilo brez zablod 2. knjiž. zmotno, napačno mišljenje, prepričanje: novejša kritika popravlja zablode avtorjevih sodobnikov / preganjati idejne, jezikovne, verske zablode / biti, živeti v zablodi ♪
  3.      zablodèl  in zablodél -éla -o [eu̯] prid. (ȅ ẹ́; ẹ̄ ẹ́) 1. ki je blodeč zašel: zablodeli popotniki; zablodela žival / zadela ga je zablodela krogla krogla, za katero se ne ve, od kod, zakaj je bila izstreljena 2. knjiž. ki živi v nasprotju z vrednotami, priznanimi v določeni družbi, določenem okolju: usmeriti zablodelega človeka na pravo pot; zablodela dekleta ● knjiž., redko zablodela trditev zmotna, zgrešena; prim. zabloditi ♪
  4.      zablóden  -dna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko zmoten, zgrešen: zablodno dokazovanje ● knjiž., redko zablodna ženska razvratna, razuzdana ♪
  5.      zablodíti  in zablóditi -im dov., zablójen in zablóden (ȋ ọ́) 1. iti brez cilja, brez orientacije: izletniki so zablodili v gozd; zablodil je po praznem stanovanju / oko mu je zablodilo po ljudeh; s pogledom so zablodili navzgor; pren. misli so mu zablodile drugam 2. knjiž. zaiti: če ne poznaš poti, lahko zablodiš; v gozdu so zablodili / zaradi napačne vzgoje zabloditi / v življenju je velikokrat zablodil; prim. zablodel ♪
  6.      zablokírati  -am dov. (ȋ) 1. z obkolitvijo onemogočiti, preprečiti izhod: med racijo so zablokirali železniško postajo; zablokirati mestno središče 2. zapreti za prehod: policija je zablokirala ceste / sneg je zablokiral gorske prelaze 3. nav. 3. os. prenehati se gibati, delovati: kolo je zablokiralo; zaradi previsoke temperature motor lahko zablokira ♪
  7.      zabòd  -ôda tudi -óda m (ȍ ó, ọ́) 1. glagolnik od zabosti: zabod igle v žilo / zabod z nožem // dejanje, pri katerem se potisne oster koničast predmet v kaj: uboj z zabodom v srce 2. rana, poškodba, povzročena z ostrim koničastim predmetom: razkužiti zabod; globok zabod ♪
  8.      zabodljáj  -a m (ȃ) 1. glagolnik od zabosti: zabodljaj z nožem // dejanje, pri katerem se potisne oster koničast predmet v kaj: umor z zabodljajem v srce 2. rana, poškodba, povzročena z ostrim koničastim predmetom: po vsem telesu so vidni zabodljaji ♪
  9.      zabóga  prisl. (ọ̑) pog., v nikalnih stavkih 1. nikakor: njega zaboga ne boš pregovoril; teh lusk zaboga ne spraviš stran 2. nikar: reci mu, naj zaboga ne hodi ven; če jih hočeš pridobiti, jih zaboga ne prestraši ♪
  10.      zabogatéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. obogateti: želel si je zabogateti; zabogateti s trgovanjem; na hitro zabogateti / mesto je zabogatelo zabogatèl in zabogatél -éla -o: zabogateli ljudje ♪
  11.      zabòj  -ôja m (ȍ ó) posoda kockaste, kvadraste oblike, navadno iz lesa, za shranjevanje, embaliranje: izdelovati zaboje; odpreti zaboj; zbiti zaboj iz desk; zabiti pokrov na zaboj; zlagati knjige v zaboj; kovinski zaboj; zaboj s strelivom; zaboj za drva, premog, sadje / zaboj piva // vsebina zaboja: stresli so cel zaboj krompirja ♪
  12.      zabójen  -jna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na zaboj: zabojna vsebina / zabojni odpirač ♪
  13.      zabójnik  -a m (ọ̑) knjiž. velik zaboj za kombinirano prevažanje blaga na velike razdalje; kontejner: prevažati blago v zabojnikih ♪
  14.      zabókati 2 -am dov. (ọ́ ọ̑) lov. na kratko se oglasiti: srnjak je zabokal ♪
  15.      zaboléti  -ím dov., zabôlel (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. povzročiti bolečino: glava ga je zabolela; od svetlobe so ga zabolele oči; ko se je sklonil, ga je rana zelo zabolela / od hrupa so ga zabolela ušesa; pren. zabolela sta jih sramota in krivica; posmeh ga je v srce zabolel 2. brezoseb. začutiti bolečino: stisnil mu je roko, da ga je zabolelo; zabolelo ga je pri srcu, v prsih ♪
  16.      zabolščáti  -ím tudi zabolščáti se -ím se [u̯š] dov., zabólšči (se); zabólščal (se) (á í) nepremično, topo se zagledati: luči so ugasnile in gledalci so zabolščali na oder; zabolščal je predse in umolknil; ko je vstopila, so vsi zabolščali vanjo / z očmi je zabolščal v vrhove dreves ♪
  17.      zabôsti  -bôdem dov., zabôdel in zabódel zabôdla, stil. zabòl zabôla (ó) 1. s sunkom, potiskanjem narediti, da koničasti del predmeta pride v kaj: zabosti z iglo v meh // s sunkom, potiskanjem narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: ko je prenehala šivati, je zabodla iglo v blazinico; zabosti risalni žebljiček v desko 2. s potiskom noža, bodala zlasti v srce ubiti, umoriti: v jezi je zabodel soseda; pogledala me je, kot bi jo zabodel zabôsti se s koničastim delom prodreti v kaj in tam ostati: trn se mu je zabodel v prst; globoko se zabosti ● ekspr. njegov pogled se je zabodel vanjo ostro, strogo jo je pogledal zabodèn -êna -o 1. deležnik od zabosti: našli so ga zabodenega; pog. gleda kakor zaboden vol zelo neumno ali začudeno 2. ekspr. zelo neumen ali začuden: zaboden pogled; prisl.: zabodeno strmeti predse; nikar tako zabodeno ne glej ♪
  18.      zabôžjodélj  medm. (ō-ẹ̑) nar. koroško zaboga: naredi že kaj, zabožjodelj ♪
  19.      zabrazdáti  -ám dov. (á ȃ) 1. iti, stopiti v kaj rijoč, mešajoč z rokami, nogami: otroci so zabrazdali po vodi 2. narediti nekaj gibov s prsti, roko v čem gostem: zabrazdati s prsti po blatu / zabrazdati z žlico po juhi za mesom ● zastar. zabrazdati komu čast umazati, prizadeti ♪
  20.      zabrázditi  -im dov. (á ȃ) knjiž. 1. pri oranju zaiti kam; zaorati: zabrazdil je v tujo njivo 2. narediti brazdi podobne zareze: skrbi so ji zabrazdile obraz ♪
  21.      zabrazgotíniti se  -im se dov. (í ȋ) nav. 3. os., med. zaceliti se tako, da nastane brazgotina: rana se je zabrazgotinila zabrazgotínjen -a -o: zabrazgotinjena opeklina ♪
  22.      zabrbotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) 1. dati glasove kot voda pri vretju: v kotličku je zabrbotala voda 2. ekspr. sunkovito in nerazločno reči, povedati: namesto odgovora je nekaj zabrbotal ♪
  23.      zabrêdenec  in zabredênec -nca m (ȇ; é) geogr. večja osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod; balvan: med zabredenci je rastlo robidovje ♪
  24.      zabrékati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) postajati po obsegu večji zaradi nabiranja, pritiska tekočine: noge mu zabrekajo; od napora so mu začele zabrekati žile ♪
  25.      zabrékel  -kla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́) ki ima povečan obseg zaradi nabiranja, pritiska tekočine: zabrekle veke; žile na vratu so zabrekle / biti zabrekel v obraz zabuhel; prim. zabrekniti ♪

   62.129 62.154 62.179 62.204 62.229 62.254 62.279 62.304 62.329 62.354  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA