Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (61.704-61.728)



  1.      vsèokóli  prisl. (-ọ̑) povsod okoli: vseokoli so v travi ležale razbitine / ekspr. vseokoli je vladala tišina
  2.      vsèokróg  prisl. (-ọ̑) povsod okrog: vseokrog je rastlo drevje / ekspr. vseokrog je bila sama črna tema / njive so bile vseokrog obdane z ograjami z vseh strani; ekspr. vseokrog seje zmedo povsod
  3.      vsèpovsód  prisl. (-ọ̑) ekspr. povsod: vsepovsod še leži sneg; take ljudi najdemo vsepovsod / vsepovsod ga lahko srečate na mnogih, različnih krajih; njegove slike visijo vsepovsod; prišli so od vsepovsod / nasprotja nastajajo vsepovsod na mnogih, različnih področjih; uspel je vsepovsod
  4.      vsèpovsódnji  -a -e prid. (-ọ̑) knjiž. ki je, se nahaja povsod, vsepovsod: ta plin je vsepovsodnji; organizirati vsepovsodnje gibanje
  5.      vsèpredíren  -rna -o prid. (-) knjiž. ki vse predre: vsepredirna ost / vseprediren vonj zelo močen, oster
  6.      vsèpričujóč  tudi vsèpričujòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. ki je, se nahaja povsod: vsepričujoč sovražnik; srečal ga je povsod, kot da je vsepričujoč; vsepričujoča voda / vsepričujoč vpliv radia in televizije povsod opazen
  7.      vsèpričujóčnost  -i ž (-ọ́) knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod: vsepričujočnost turistov / vsepričujočnost nezaupljivosti ♦ rel. božja vsepričujočnost
  8.      vsèprisôten  -tna -o prid. (-ó) knjiž. ki je, se nahaja povsod: vseprisotni vojaki / vseprisoten mir; vseprisotno življenje ∙ knjiž. vseprisotna policija ki vse nadzira
  9.      vsèprisôtnost  -i ž (-ó) knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod: vseprisotnost vojakov / vseprisotnost smrti
  10.      vsèprodíren  -rna -o prid. (-) knjiž. zelo prodoren: vseprodiren žarek / vseprodiren znanstvenik
  11.      vsèrazumevajóč  tudi vsèrazumevajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) ki izraža, kaže naklonjen, pozitiven odnos do vsakršnega mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga: bil je mil in vserazumevajoč / vserazumevajoča ljubezen
  12.      vseród  prisl. (ọ̑) nar. zahodno povsod: vserod razširjen plevel / od vserod je bilo slišati streljanje
  13.      vsèrúski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na vse Ruse ali vso Rusijo: vseruski kongres; vserusko središče
  14.      vsesálen  -lna -o [sǝs in ses] prid. () nanašajoč se na vsesanje: vsesalni postopek / vsesalna moč sesalnika sesalnastrojn. vsesalni ventil sesalni ventil
  15.      vsesáti  -ám [sǝs in ses] dov.) 1. s sesanjem spraviti vase: otrok vsesa z mlekom tudi zrak // z zračnim tokom spraviti v kaj: črpalka vsesa gorivo v valj; vsesati tekočino; vsesati določeno količino plina; vsesati prah 2. ekspr. vpiti, vsrkati: suha zemlja hitro vsesa vodo / novo okolje nas je vsesalo vase popolnoma sprejelo vsesáti se s sesalom prodreti v kaj: komar se ji je vsesal v lice; stenice so se vsesale v speče; pren., ekspr. v srce se mu je vsesal strah ● ekspr. njegov pogled se je vsesal v njen obraz nepremično je gledal njen obraz vsesán -a -o: vsesana zmes goriva in zraka
  16.      vsesávati  -am [sǝs in ses] nedov. () 1. s sesanjem spravljati vase: vsesavati z mlekom tudi zrak // z zračnim tokom spravljati v kaj: sesalnik vsesava smeti; stroj vsesava sneg; vsesavati plin 2. ekspr. vpijati, vsrkavati: suha prst je vsesavala vodo / obleka vsesava pot ● ekspr. vsesaval je vsako njegovo besedo pozorno poslušal vsesávati se s sesalom prodirati v kaj: brenclji so se volom vsesavali v vrat; pren., ekspr. misel na smrt se mu vsesava v srce ● ekspr. njegove oči so se vsesavale v naslov knjige nepremično je gledal vanj
  17.      vseskózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko popoln, neomejen: vseskozna odvisnost družbenih pojavov od ekonomskih dejavnikov
  18.      vsèskózi  tudi vsèskóz prisl. (-ọ̑) 1. nenehno, ves čas: vseskozi se je bala nesreče; vseskozi moramo hiteti; domači so ga vseskozi prosili, naj se vrne; vseskozi je upal, da jim bo uspelo 2. ekspr. popolnoma, v celoti: bil je vseskozi predan borec za mir; to so bili spretni, vendar ne vseskozi prepričljivi poskusi // izraža visoko stopnjo, mero: on je vseskozi natančen, pošten; položaj je vseskozi napet, nevaren
  19.      vsèslovánski  -a -o prid. (-) 1. nanašajoč se na vse Slovane: vseslovanski kongres / vseslovansko sodelovanje 2. nanašajoč se na vseslovanstvo: vseslovanske ideje / zamisel o vseslovanskem jeziku
  20.      vsèslovénski  -a -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na vse Slovence ali vso Slovenijo: vseslovenski politični program; vseslovensko književno društvo; vseslovensko gibanje; vseslovensko središče
  21.      vsèsméren  -rna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) nanašajoč se na vse smeri: vsesmerna osvetlitev prostora / vsesmeren otrokov razvoj vsestranskiteh. vsesmerni mikrofon mikrofon, katerega občutljivost ni odvisna od smeri zvoka
  22.      vsèsokôlski  -a -o prid. (-ó) nanašajoč se na vse sokolske organizacije: vsesokolski zlet v Pragi
  23.      vsesplôšen  -šna -o prid. (ó) ekspr. splošen: zaupati v vsesplošen napredek; vsesplošen družbeni razvoj; vsesplošna gospodarska kriza; slabe letine so povzročile vsesplošno lakoto / nastal je vsesplošen pretep; izzvati vsesplošno ogorčenje; užival je vsesplošno spoštovanje ● knjiž. vsesplošen talent vsestranski vsesplôšno prisl.: vsesplošno priljubljene knjige
  24.      vsestránski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na vse strani: vsestranska omejitev prostora; vsestranska zaokroženost ploskve / vsestranski prikloni 2. ki zajema vsa področja, vse strani česa: vsestranski gospodarski razvoj; nuditi vsestransko pomoč; vsestranska razgledanost; vsestransko sodelovanje med državami / vsestranska raziskava; razprava je bila vsestranska; vsestransko obvladanje učnih predmetov popolno, temeljito // ki obvlada mnoga področja: vsestranski športnik, umetnik / vsestranska osebnost osebnost, ki ima zelo razvite telesne, razumske, čustvene, družbene lastnosti 3. primeren, uporaben za različne namene: vsestranska priprava; vsestransko vozilo / vsestranska uporabnost česa vsestránsko prisl.: vsestransko delovati; vsestransko se spremeniti; predlog je bil vsestransko sprejet; vsestransko uporabni izdelki
  25.      vsestránskost  -i ž (á) lastnost, značilnost vsestranskega: vsestranskost proučevanja česa / človekova vsestranskost; vsestranskost športnika / vsestranskost priprave

   61.579 61.604 61.629 61.654 61.679 61.704 61.729 61.754 61.779 61.804  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA