Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (61.329-61.353)



  1.      vratí  -í ž mn. ( ) nar. vzhodnoštajersko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara: kositi vrati; na vrateh je orač z živino nekoliko postal
  2.      vratìč  -íča m ( í) bot. rastlina z ostro nazobčanimi listi in rumenimi ali belimi cveti v koških, Tanacetum: nabirati vratič / navadni vratič
  3.      vratílo  -a s (í) tekst. navijalni valj na ročnih statvah: zamenjati vratilo / spodnje na katero se navija stkano blago, zgornje vratilo na katero je navita osnovaetn. kljuka ob ognjišču, na kateri visi kotel
  4.      vrátnica 1 -e ž () 1. vratno krilo: natakniti, odpreti vratnico; vratnica in oknica / vratnica omare 2. mn., knjiž. rolo, rebrača: spustiti vratnice; železne vratnice; vratnice na vratih in izložbah trgovine 3. šport. pokončni del nogometnih vrat: žoga je zadela levo vratnico; stati med vratnicama // vsaka od obeh palic, ki označujeta tekmovalna vrata: podreti vratnico pri slalomu ◊ anat. portalna vena, vratarnica
  5.      vratníca  -e ž (í) nav. mn., nar. prekmursko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara: ustaviti voz s plugom na vratnicah
  6.      vrátnik  tudi vratník -a m (; í) 1. vratovina: jesti vratnik 2. zastar. ovratnik: vratnik suknjiča
  7.      vratník  -a m (í) nar. vzhodnoštajersko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara: obrniti plug na vratniku; pasti po vratnikih
  8.      vratolómen  -mna -o prid. (ọ̄) ekspr. 1. zaradi možnosti zloma vratu smrtno nevaren: vratolomen skok / vratolomne letalske vaje / vratolomne steze, stopnice zelo strmeekspr. vratolomni skoki cen zelo veliki; ekspr. vratolomna hitrost zelo velika, smrtno nevarna 2. pretirano drzen, nepremišljen: vratolomen mladenič vratolómno prisl.: vratolomno voziti
  9.      vratolómnost  -i ž (ọ̄) ekspr. 1. lastnost, značilnost vratolomnega: vratolomnost skoka 2. vratolomno dejanje: plezanje po teh skalah je prava vratolomnost
  10.      vráziti  -im dov.) 1. zastar. raziti: vraziti rudnino s tršo rudnino 2. zastar. vrezati, vdolbsti: vraziti napis v les 3. nar. prekmursko raniti: pazi, da koga ne vraziš
  11.      vrázovstvo  -a s () narodni, jezikovni nazor ali ravnanje, značilno za Stanka Vraza: vrazovstvo ga je kmalu minilo; odklanjati vrazovstvo
  12.      vráža  -e ž (á) verovanje, prepričanje, da lahko kaka stvar, dejanje na razumsko nedoumljiv način vpliva na usodo, življenje koga: prepričanje, da črna mačka, ki komu prečka pot, prinaša nesrečo, je vraža; narediti kaj iz vraže; biti poln vraž / zapisovati, zbirati vraže; verjeti v vraže / prazne, praznoverne vraže; ljudske vraže
  13.      vrážar  -ja m () kdor na podlagi vraže, vraž a) zdravi, preprečuje bolezni: tudi vražar bolniku ni mogel pomagati b) vedežuje: ob pomembnih odločitvah vpraševati za nasvet vražarja
  14.      vrážarica  -e ž () ženska, ki na podlagi vraže, vraž a) zdravi, preprečuje bolezni: zdravilo vražarice zoper uroke b) vedežuje: glede pomembne odločitve vprašati za nasvet vražarico / vražarica iz kart, kave
  15.      vrážarka  -e ž () ženska, ki na podlagi vraže, vraž a) zdravi, preprečuje bolezni: ozdravila ga je vražarka b) vedežuje: vražarka jo je z napovedmi prestrašila
  16.      vrážarski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na vražarje ali vražarstvo: vražarske knjige / vražarsko zdravilstvo / vražarska vera 2. star. vraževeren: vražarski človek
  17.      vrážarstvo  -a s () 1. dejavnost vražarjev: ukvarjati se z vražarstvom 2. vraževerje: tako ravnanje temelji na vražarstvu
  18.      vrážast  -a -o prid. (á) vraževeren: vražast človek / vražasto ravnanje / vražasta vera vrážasto prisl.: vražasto verjeti
  19.      vrážen 1na -o prid. (á) nanašajoč se na vražo: vražne navade / vražni izrek; knjiž. vražni obesek amulet / vražna vera / star. vražni človek se boji črne mačke vraževeren
  20.      vrážen 2na -o prid. (ā) zastar. 1. vražji: vražen goljuf, zapeljivec / če ne bo vse prav, bova imela vražen ples 2. sovražen: vražne čete / vražna usoda
  21.      vraževéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki veruje, verjame v vraže: vraževeren človek; biti vraževeren 2. ki temelji na vraži: vraževeren strah
  22.      vraževérje  -a s (ẹ̑) verovanje v vraže: preganjati vraževerje; narediti kaj iz vraževerja
  23.      vraževérnost  -i ž (ẹ́) lastnost vraževernega človeka: njegova vraževernost je znana / praznoverna vraževernost // vraževerna misel, vraževerna razlaga česa: mišljenje, da srečanje z dimnikarjem prinaša srečo, in druge vraževernosti
  24.      vraževérski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vraževerce ali vraževerje: vraževersko prepričanje / vraževerske zgodbe
  25.      vraževérstvo  -a s (ẹ̑) vraževerje: narediti kaj iz vraževerstva

   61.204 61.229 61.254 61.279 61.304 61.329 61.354 61.379 61.404 61.429  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA