Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (6.101-6.125)



  1.      sódolina  in sodolína -e ž (ọ́; í) nar. manjša, plitvejša dolina: doline in sodoline
  2.      sòfinancêr  in sòfinansêr -ja m (-) kdor je skupaj s kom financer česa: dogovor med sofinancerji stanovanjskih hiš
  3.      sòfinancíranje  in sòfinansíranje -a s (-) glagolnik od sofinancirati: zbrati sredstva za sofinanciranje nove šole
  4.      sòfinancírati  -am in sòfinansírati -am nedov. in dov. (-) skupaj s kom financirati: gospodarske organizacije financirajo ali pa sofinancirajo strokovne šole
  5.      solárna  -e ž () obrat, tovarna za pridobivanje kamene soli: delavec v solarni; solarna in premogovnik // nav. mn., redko kraj, prostor ob morju, urejen za pridobivanje soli iz morske vode; solina: solarne v Strunjanu
  6.      sòlastnína  -e ž (-) lastnina, ki pripada več lastnikom: razdeliti solastnino
  7.      soldáščina  -e [d tudi ld] ž (ā) star. 1. vojaštvo: onkraj reke je vse polno soldaščine / groba soldaščina 2. vojaščina: biti oproščen soldaščine
  8.      solína  -e ž (í) nav. mn. kraj, prostor ob morju, urejen za pridobivanje soli iz morske vode: opuščene, urejene soline / sečoveljske soline
  9.      solínar  -ja m () kdor dela na solinah: solinarji so pospravili sol; solinarji in ribiči / sečoveljski solinarji
  10.      solínarstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem soli na solinah: propadanje solinarstva v Istri; solinarstvo in ribištvo
  11.      sólnat  -a -o prid. (ọ̑) ki vsebuje sol; slan: solnat vrelec / solnato močvirje / solnati skladi solniknjiž. od presenečenja se je spremenila v solnat steber je otrpnila, odrevenela
  12.      somernína  -e ž () min. umišljena ravnina, ki deli telo v dve simetrični polovici; simetrijska ravnina: vodoravna somerninabot. somernina cveta
  13.      somnambúlen  -lna -o prid. () med. ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal; mesečen: somnambulen človek; hodil je kot somnambulen / somnambulno stanje ∙ knjiž., ekspr. somnambulna ljubezen sanjska, nestvarna
  14.      somnambulíst  -a m () med. kdor ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal; mesečnik: zdraviti somnambulista; kot otrok je bil somnambulist ∙ knjiž., ekspr. trdil je, da so pesniki somnambulisti sanjači, zanesenjaki
  15.      somnambulízem  -zma m () med. stanje človeka, ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal; mesečnost: proučevati somnambulizem; hipnoza in somnambulizem / zdraviti somnambulizem
  16.      sont  -a m (ā) lingv. zveneči soglasnik, ki ne zahteva pred seboj po zvenečnosti enakega soglasnika; zvočnik: variante sonantov
  17.      nar  tudi sor -ja m (ọ̑; ā) navt. priprava za merjenje vodne globine in za odkrivanje predmetov pod vodo v vseh smereh z ultrazvokom: iskati podmornice s sonarji; opremiti ladjo s sonarjem; ribolov s sonarjem
  18.      narodnják  -a m (-á) kdor je v razmerju do drugega iste narodnosti; rojak: spodbujati sonarodnjake; življenje sonarodnjakov na tujem
  19.      narski  tudi sorski -a -o prid. (ọ̑; ā) nanašajoč se na sonar: sonarski signali / sonarske boje
  20.      sota  -e ž () muz. instrumentalna skladba z več stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni obliki: igrati sonato / klavirska, violinska sonata; sonata za klavir in flavto
  21.      soten  -tna -o prid. () nanašajoč se na sonato: sonatne značilnosti / prirediti sonatni večer / sonatna oblika oblika instrumentalnega stavka, ki je sestavljen iz treh delov, temelječih na dveh kontrastnih temah; večstavčna skladba v sonatni obliki v obliki, značilni za sonato
  22.      sonana  -e ž () muz. krajša in tehnično lažja sonata: igrati sonatino / sonatina za klavir in violino
  23.      sónčnat  -a -o prid. (ọ̑) star. sončen: sončnati griči
  24.      sordína  -e ž () muz. priprava pri godalnih, pihalnih in tolkalnih instrumentih za dušenje tonov, dušilec: violinist je namestil sordino; igrati s sordino; kovinska, lesena sordina; pren., publ. iz njegove poezije se oglaša, čeprav s sordino, zanos mladosti
  25.      sorodovína  -e ž (í) zastar. sorodniki: materina sorodovina je bila velika / sorodovina z imenom Gruden

   5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA