Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (6.079-6.103)


  1.      snack bar  snack bara [snêk bár in snék bár] m (ȇ-ȃ; ẹ̑-ȃ) gost. gostinski lokal, kjer se strežejo za pultom sedečim gostom pijače in nahitro pripravljene jedi: iti v snack bar ♪
  2.      snága  -e ž (á) stanje brez umazanije, prahu: navajati, paziti na snago; ima smisel za red in snago; telesna snaga; snaga stanovanja ∙ ekspr. kuhinja se kar blešči od snage je zelo snažna ♪
  3.      snagoljúben  -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki ljubi snago: snagoljuben človek; biti zelo snagoljuben ♪
  4.      snáha  -e ž (á) sinova žena v odnosu do njegovih staršev: s snaho se lepo razumejo; bodoča snaha ♪
  5.      snájperka  -e ž (á) žarg., voj. ostrostrelska puška: streljati s snajperko ♪
  6.      snást  -í ž (ȃ) zastar. jadrovje: popravljati snast na ladji ♪
  7.      snážen  -žna -o prid., snážnejši (á ā) ki je brez umazanije, prahu: snažni čevlji; snažno stanovanje; vse je bilo urejeno in snažno / dojenček je bil zelo snažen / snažna gospodinja gospodinja, ki ima smisel za snago; snažno delo delo, pri katerem se človek ne umaže ● zastar. imel je zelo snažne roke močne snážno prisl.: snažno oblečen; snažno pometeno dvorišče ♪
  8.      snáženje  -a s (á) glagolnik od snažiti: snaženje stanovanja; pospravljanje in snaženje / snaženje živine ♪
  9.      snažílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) delavec, ki čisti: snažilec čevljev, oken; snažilec ulic / mazalec in snažilec ladijskih kotlov ♪
  10.      snažílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na snaženje: snažilna ekipa / snažilne priprave ♪
  11.      snažílka  -e [tudi u̯k] ž (ȋ) ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem: zaposliti več snažilk; šolska snažilka ♪
  12.      snážiti  -im nedov. (á ȃ) odstranjevati umazanijo, prah: ves dopust je samo snažila in pospravljala; snažiti čevlje, okna; snažiti si nohte / snažiti in krmiti konje ♪
  13.      snážnost  -i ž (á) stanje brez umazanije, prahu: navajati, paziti na snažnost; snažnost stanovanja; čut za snažnost ♪
  14.      snežína  -e ž (í) knjiž. sneg (na podlagi): snežina se tali; hoditi po snežini; sveža snežina ♪
  15.      snéžnat  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima dosti snega: sonce je zašlo za snežnatimi gorami / snežnata zima ♪
  16.      snutkovína  -e ž (í) tekst. pletivo iz vzdolžnih, med seboj prepletenih niti: snutkovina in votkovina ♪
  17.      sobána  -e ž (ȃ) nav. ekspr. velika soba, zlasti v gradu, palači: gospoda se zabava v zgornjih sobanah; grajska sobana; razkošno opremljena sobana ∙ zastar. predavatelj je vstopil v sobano, polno študentov v veliko predavalnico, v velik razred ♪
  18.      soboljevína  -e ž (í) sobolje krzno: plašč, obšit s soboljevino; astrahan in soboljevina / prišel je ogrnjen s soboljevino ♪
  19.      soboljína  -e ž (í) redko soboljevina: čepica iz soboljine ♪
  20.      sociálnorevolucionáren  -rna -o prid. (ȃ-ā) revolucionaren v povezavi s čim socialnim: socialnorevolucionarno gibanje / socialnorevolucionaren nazor ♪
  21.      sóčnat  -a -o prid. (ọ̑) star. sočen: sočnate breskve / sočnati izrazi / sočnate ustnice ♪
  22.      sodárna  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje, popravljanje sodov: delati v sodarni; v kleti urediti prostor za sodarno ♪
  23.      sódolina  in sodolína -e ž (ọ́; í) nar. manjša, plitvejša dolina: doline in sodoline ♪
  24.      sòfinancêr  in sòfinansêr -ja m (ȍ-ȇ) kdor je skupaj s kom financer česa: dogovor med sofinancerji stanovanjskih hiš ♪
  25.      sòfinancíranje  in sòfinansíranje -a s (ȍ-ȋ) glagolnik od sofinancirati: zbrati sredstva za sofinanciranje nove šole ♪

   5.954 5.979 6.004 6.029 6.054 6.079 6.104 6.129 6.154 6.179  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA