Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (60.604-60.628)


  1.      violínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na violino: violinski lok / violinski virtuoz / violinska skladba; violinski solo ♦ muz. violinski ključ G ključ na drugi črti črtovja; violinski koncert koncert za violino in orkester ♪
  2.      violíst  -a m (ȋ) muz. kdor igra violo: violist kvarteta; virtuozna igra violista ♪
  3.      violončelíst  -a m (ȋ) muz. kdor igra violončelo: kot solist nastopa znani violončelist ♪
  4.      violončélo  -a m (ẹ̑) muz. večje, violini podobno glasbilo z nižje ležečim tonskim obsegom: igrati (na) violončelo; zvoki violončela; skladba za violončelo / učiti, vaditi violončelo igranje tega glasbila ♪
  5.      vipávski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Vipavo: vipavske hiše / vipavska vina / vipavska juha jota / Vipavska dolina ♪
  6.      vír 1 -a m (ȋ) 1. voda, ki prihaja, priteka iz zemlje na površje; izvir: zaradi suše je vir presahnil; bister, hladen vir; piti vodo iz vira / zajeti vodo pri viru / živi vir // star. studenec, studenček: mimo teče vir; šumljanje vira 2. navadno s prilastkom stvar, od katere, iz katere kaj prihaja, se dobiva: sonce, ogenj in drugi svetlobni, toplotni viri / nafta je pomemben vir energije / publ. gospodarsko zaostala področja so viri delovne sile / najti nove denarne vire; šola, knjige in drugi viri znanja // kar omogoča, povzroča nastanek, nastajanje česa: močvirje je vir okužb; tovarne, odpadne vode in drugi viri onesnaževanja / otrok je vir sreče; delo je vir zadovoljstva // publ. denar, denarna sredstva, ki jih kdo dalj časa daje: v sklad se stekajo različni viri / vzdrževati šolo iz krajevnih virov 3. stvar, besedilo, oseba, ki daje obvestilo, podatek o čem: viri o tem poročajo, ekspr. molčijo; v opombah navesti vire in literaturo; proučevati vire; materialni, pisni, slikovni viri; ustni viri; vir informacij / primarni viri za zgodovino besedila, predmeti, dejstva, ki dokumentirajo preteklost ● nar. vir tolmun; publ. spoznati francosko umetnost pri viru na kraju, področju, kjer nastaja; ekspr. on je naš najzanesljivejši vir daje najzanesljivejša obvestila, podatke ♪
  7.      vírček  -čka m (ȋ) manjšalnica od vir, izvir: izpod skale žubori virček / ekspr. pisec ni pozabil navesti nobenega vira niti virčka nepomembnega vira ♪
  8.      virgínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Virginijo: virginski tobak ♦ vrtn. virginski brin okrasno drevo z rdeče rjavo skorjo in luskastimi listi, Juniperus virginiana; zool. virginski jelen ameriški jelen z dolgim, sploščenim, zgoraj temno rjavim in spodaj belim repom, Odocoileus americanus ♪
  9.      vírh  -a m (ȋ) nar. rastlina z ledvičastimi listi in rjavo rdečimi cveti; kopitnik: virh cveti; dati, povezati virh v cvetnonedeljsko butaro // kadilo iz te rastline: natresti virha na žerjavico ♪
  10.      virílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. knjiž. moški: virilen glas / virilen nastop možat, odločen 2. jur., v nekaterih državah ki je član kakega predstavniškega telesa po svojem rodu ali položaju in glasuje zasebno: biti virilni član deželnega zbora / imeti virilni glas v parlamentu ♪
  11.      vírje  -a s (ȋ) 1. redko svet z izviri: hoditi po virju / virje reke 2. nar. vrtinčast tolmun: V tistem hipu so dospeli do mesta, kjer se tik vasi Brodov suče ravno pod potjo globoko, zeleno virje (I. Tavčar) ♪
  12.      vírman  in virmán -a m (ȋ; ȃ) fin. 1. prenos sredstev z ene proračunske postavke na drugo: upravni organ je zagotovil potrebna sredstva z virmanom 2. pismeno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročnika na račun naslovnika; prenosni nalog: podpisati virman; z virmanom nakazati plačilo ♪
  13.      vírmanski  in virmánski -a -o prid. (ȋ; ȃ) nanašajoč se na virman: gotovinski in virmanski promet / virmansko plačevanje / virmanski nalog prenosni nalog ♪
  14.      virmírati  -am dov. in nedov. (ȋ) fin. prenesti določen znesek z računa naročnika na račun naslovnika: virmirati milijon dinarjev // prenesti sredstva z ene proračunske postavke na drugo ♪
  15.      virolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na virologijo: virološke raziskave / virološki laboratorij ♪
  16.      viroslóvje  -a s (ọ̑) nauk o (znanstvenih) virih: načela viroslovja / pravno viroslovje ♪
  17.      virózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na virozo: virozna rastlina / virozne bolezni virusne bolezni ♪
  18.      virtuálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. mogoč, potencialen: videti v drevescu virtualno drevo / virtualni učinek ◊ fiz. virtualni premik namišljeni majhen premik iz ravnovesne lege, kot ga dopuščajo vezi; virtualna slika navidezna slika; žel. virtualna dolžina proge dolžina proge, katere vzponi in krivine so preračunani v vodoravne in ravne odseke virtuálno prisl.: biti virtualno močnejši ♪
  19.      virtuóz  -a m (ọ̑) kdor do popolnosti obvladuje tehniko kake umetnosti, navadno glasbene: pianist se razvija v virtuoza; klavirski, violinski virtuoz // ekspr., navadno s prilastkom kdor v zelo visoki stopnji obvladuje tehniko, formalno stran česa sploh: košarkarski virtuoz / virtuoz jezika, verza ♪
  20.      virtuózen  -zna -o prid. (ọ̑) ki do popolnosti obvladuje tehniko kake umetnosti, navadno glasbene: virtuozen pianist, umetnik / virtuozni gibi; virtuozna roka // ekspr. ki v zelo visoki stopnji obvladuje tehniko, formalno stran česa sploh: virtuozen smučar / virtuozen diplomat / virtuozen poznavalec jezika zelo dober // ki kaže tako obvladovanje: virtuozna igra / virtuozna skladba / ekspr. virtuozno znanje virtuózno prisl.: virtuozno igrati; virtuozno oblikovana melodija ♪
  21.      virtuózinja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od virtuoz: koncert znane virtuozinje / virtuozinja na violino / virtuozinja v tenisu ♪
  22.      virtuóznost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost virtuoznega: občudovati pianistovo virtuoznost; skladba zahteva veliko virtuoznost / ekspr. virtuoznost košarkarja / virtuoznost igre / drobne virtuoznosti izvajalca / obvladati kaj do virtuoznosti ♪
  23.      virulénca  -e ž (ẹ̑) 1. med. sposobnost povzročiti bolezen: zmanjšati virulenco bacila, bakterije 2. knjiž., ekspr. sposobnost prevzeti, pridobiti koga: filozofija na višku svoje virulence ♪
  24.      virulénten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. med. sposoben povzročiti bolezen: bacil kuge je dolgo virulenten; virulentne bakterije; pren., ekspr. fašizem je še zmeraj virulentna klica družbe 2. knjiž., ekspr. sposoben prevzeti, pridobiti koga: virulenten nazor / virulenten problem z daljnosežnimi posledicami, nevaren ♪
  25.      vírus  -a m (ȋ) 1. nav. mn., biol. zelo majhen organizem, ki se razmnožuje le v živih celicah in povzroča nalezljive bolezni: virusi se razmnožujejo; okužiti se z virusi; prenašalec virusov / bakterijski virusi bakteriofagi; človeški, rastlinski virusi; virus gripe, stekline; pren., ekspr. okužiti se z virusom ošabnosti, razvrata 2. elektr. hotena, namerna napaka v računalniškem programu, ki ovira, onemogoča delo z računalnikom: v računalniku se je pojavil virus; iskati, odpraviti virus ♪

   60.479 60.504 60.529 60.554 60.579 60.604 60.629 60.654 60.679 60.704  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA