Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (60.179-60.203)
- vênčen -čna -o prid. (ē) nanašajoč se na venec: venčni trak ◊ anat. venčna arterija arterija, ki v obliki venca obdaja srce; koronarna arterija; arhit. venčni zidec iz stene izstopajoči del zidu, ki oklepa stavbo; bot. venčni listi notranji listi dvojnega cvetnega odevala; venčna cev v cev zrasli venčni listi ♪
- vèndar prisl. (ǝ̄) I. 1. izraža nasprotje s prej povedanim: oglasi se, morda se bo vendar kaj našlo zate; kaj pa, če vendar pride / daleč od tega, da bi bili popolni, pa vendar 2. z oslabljenim pomenom izraža nejevoljo, nestrpnost: odpri vendar; kaj pa vendar počenjaš; to je pa vendar že preveč // izraža veselje, presenečenje: o, si vendar prišla; vendar enkrat, da nisi popustil / pomoč prihaja. Vendar že 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja samoumevnost povedanega: svoje kolo bom vendar poznal; to se vendar ne more zgoditi; fant je vendar zadosti star / okrepljen pa vendar ne boš kar tako odšel // poudarja povedano nasploh: on mi je vendar brat; to vendar ni nič težkega; si za ta načrt? Saj vendar veš / pa vendar ne, da se mu je kaj zgodilo; presneta reč vendar, da mu
nihče ni kos II. v vezniški rabi, v protivnem priredju 1. za izražanje nasprotja s prej povedanim: težave niso velike, vendar obstajajo; oziral se je, vendar ni bilo za njim nikogar / ta vidik je resničen, vendar enostranski; stvar je podobna, vendar širša / okrepljen: imel je slabo opremo, in vendar je uspel; bilo ji je malo nerodno, pa vendar lepo; sprli so se, vendar pa s tem še ni rečeno, da se sovražijo 2. za omejevanje prej povedanega: naj poskusi, vendar se bojim, da bo prepozno / vlaki prihajajo, vendar z zamudo; piše, vendar poredko ♪
- vèndarle prisl. (ǝ̄) ekspr. vendar: dojeli so, da nekaj vendarle lahko storijo / ne morem vam pomagati. Pa vendarle hvala kljub temu, vseeno / končno je vendarle našla prostor / v vezniški rabi, v protivnem priredju novinarji so jo spraševali, vendarle ni bila pripravljena odgovarjati / okrepljen izumiteljev imamo premalo, in vendarle bi lahko veliko prispevali k napredku ♪
- véndski -a -o prid. (ẹ̑) v madžarskem okolju, za nasprotnike pripadnosti prekmurskih in porabskih Slovencev slovenskemu narodu nanašajoč se na Vende: vendski jezik / vendsko ljudstvo ♪
- vênec -nca m (é) 1. iz cvetja, vej, zelenja spleten izdelek a) v obliki kroga, obroča: plesti, spletati venec; venec iz smrečja; venec z nageljni, s tulipani / položiti venec na grob neznanega junaka / lovorov venec iz lovorovih listov kot simbol zmage, (pesniške) slave; pogrebni, poročni venec / red republike z zlatim vencem visoko jugoslovansko odlikovanje za posebne zasluge na področju javnega delovanja b) podolgovate oblike: napeljati venec od stebra do stebra; oviti deblo mlaja z vencem; deset metrov dolg venec 2. navadno z rodilnikom skupek spletenih, nanizanih plodov, stvari: venec čebule, fig, klobas / venec spletenih las // ekspr. skupina ljudi, stvari, stoječih v obliki
kroga, obroča: na trgu se je zbral venec radovednih gledalcev / jezero obdaja venec gora; venec oblakov 3. ekspr., navadno z rodilnikom vsebinsko povezana, zaključena skupina umetniških ali znanstvenih stvaritev; ciklus: venec treh dram; venec impresionističnih slik ● knjiž. lovorovega venca ni želel prepustiti drugim zmage, prvega mesta; knjiž., ekspr. pesniku so vili lovorove vence so ga slavili; šalj. vzel ji je deviški venec nedolžnost ◊ arhit. venec iz stenske ploskve izstopajoči del zidu za okras; astr. venec plast Sončeve atmosfere, ki prehaja v medplanetarni prostor; korona; bot. cvetni venec notranji listi dvojnega cvetnega odevala; grad. venec konstrukcijski element na obodu stavbe za vezavo, okrepitev zidu, objekta v ravnini stropa; igr. venec položaj,
ko so podrti vsi keglji razen kralja; lit. sonetni venec skupina petnajstih sonetov, katerih vsak se začenja z zadnjim verzom predhodnega soneta, petnajsti sonet pa je sestavljen iz teh verzov; lov. venec spodnji, kolobarčasti del roga pri jelenu, srnjaku; roža; rel. rožni venec molitev iz zdravamarij, očenašev in razmišljanja o dogodkih iz Kristusovega življenja; priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca ♪
- venecijánski -a -o prid. (ȃ) grad., navadno v zvezi venecijanski tlak tlak iz manjših kamnitih plošč nepravilnih oblik: hodnik z venecijanskim tlakom ♪
- venênje -a s (é) glagolnik od veneti: venenje rož / venenje dekleta / venenje lepote ♦ agr. glivična ali bakterijska bolezen, pri kateri rastline zaradi zamašenosti žil venejo ♪
- venêričen -čna -o prid. (é) nanašajoč se na spolne bolezni: venerični oddelek bolnišnice / venerične bolezni spolne bolezni ♪
- vénerin -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: anat. venerin griček rahlo izbočeni predel nad zunanjim ženskim spolovilom; bot. venerini lasci divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi, Adiantum capillus-veneris; zool. venerin pas morska žival s prozornim trakastim telesom in svetlikajočimi se veslalnimi ploščicami, Cestus veneris ♪
- venerolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na venerologe ali venerologijo: venerološki kongres / venerološki oddelek bolnišnice ♪
- venétski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Venete: venetska plemena / venetski jezik ♪
- vénge véng ž mn. (ẹ̑) nar. primorsko veriga za kotel nad ognjiščem: obesiti kotliček na venge ♪
- vènkaj [vǝn] prisl. (ǝ̏) star. ven: odnesti venkaj / stopiti venkaj na dvorišče / zvečer si je želela venkaj, na vas ♪
- vénomer tudi vênomer prisl. (ẹ̑; ȇ) knjiž. neprenehoma: slap venomer pada / ekspr.: venomer mislimo na vas; venomer se preoblači; venomer znova zmeraj ♪
- venoméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. nenehen: venomerno vrtenje mlinskih koles / venomerno opozarjanje / venomerno vprašanje, kje dobiti denar ♪
- venózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na veno: venozne kapilare / venozna kri / venozna krvavitev ♪
- vénski -a -o (ẹ̑) pridevnik od vena: venska stena ♪
- ventíl -a m (ȋ) 1. teh. naprava za reguliranje pretoka tekočin in plinov s čepom na steblu: odviti, priviti ventil; ventil na jeklenki; okrov ventila / kotni ventil na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; redukcijski ventil ki omogoča na odjemni strani stalno enak znižan tlak plina, pare; tlačni ventil skozi katerega izteka tekočina iz črpalke, plin iz batnega kompresorja; varnostni ventil ki se avtomatično odpre, ko tlak tekočine, plina preveč naraste ♦ elektr. ventil elektronska naprava, ki prepušča električni tok zlasti v eni smeri; muz. ventil priprava pri trobilih za podaljšanje zračnega stebra v cevi instrumenta, ki omogoča igranje
kromatičnih tonov; strojn. iglasti ventil ki zapira z dolgim in ozkim stožcem; sesalni ventil skozi katerega doteka tekočina v valj batne črpalke ali motorja 2. ekspr. kar sprošča veliko čustveno vznemirjenost: iskati si ventile v naravi / ventil kritike, smeha; ventil za jezo / satira je družbeni ventil ♪
- ventilácija -e ž (á) 1. glagolnik od ventilirati: naprava za ventilacijo; ventilacija predora, prostorov // zračenje, prezračevanje sploh: v kmečkih hlevih je ventilacija slaba / naravna, umetna ventilacija ♦ teh. vzgonska ventilacija 2. celota ventilacijskih naprav: vgraditi ventilacijo ♪
- ventilacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ventilacijo: ventilacijske naprave / ventilacijsko hlajenje ♪
- ventilátor -ja m (ȃ) naprava za mešanje, menjavanje zraka: vključiti ventilator; prezračiti predor, prostor z ventilatorji / grelni, hladilni ventilator; namizni, stropni ventilator ♪
- ventilátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ventilator: ventilatorske cevi / ventilatorsko ogrevanje / ventilatorska peč ♪
- ventílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ventil: ventilna odprtina / ventilna glava ♦ strojn. ventilni sedež stični del med čepom in robom pretočne odprtine v ventilu ♪
- ventilírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. zračiti, prezračevati z ventilatorjem: ventilirati skladišče 2. publ. pretresati, obravnavati: na sestanku ventilirati razna vprašanja ventilíran -a -o: ventilirana kabina ♪
- ventílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ventil: ventilski mehanizem / ventilski sistem ♪
60.054 60.079 60.104 60.129 60.154 60.179 60.204 60.229 60.254 60.279