Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (59.979-60.003)


  1.      védnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na vednost: vednostna poglobitev / vednostna natančnost znanstvena ♪
  2.      védoma  prisl. (ẹ̄) star. vede, zavestno: vedoma narediti napako; vedoma si prilastiti kaj; vedoma ali ponevedoma precenjevati težave / vedoma žaliti koga namenoma, premišljeno ♪
  3.      védomen  -mna -o prid. (ẹ̄) zastar. izkušen, pameten: vedomen čebelar, voditelj / vedomne oči védomno prisl.: ravnati vedomno ● zastar. vedomno izpustiti koga vede, zavestno ♪
  4.      vedoslóvje  -a s (ọ̑) zastar. spoznavoslovje, gnoseologija ♪
  5.      vedožêljen  -jna -o prid. (é ē) željen vedeti čim več: vedoželjen raziskovalec, učenec; otrok je zelo vedoželjen / vedoželjne oči / redko ne bodi no tako vedoželjen radoveden vedožêljno prisl.: vedoželjno ogledovati neznanca ♪
  6.      vedožêljnež  -a m (ȇ) ekspr. vedoželjen človek: znanstveniki in drugi vedoželjneži / človek je velik vedoželjnež ♪
  7.      vedožêljnost  -i ž (é) lastnost, značilnost vedoželjnega človeka: njegova vedoželjnost je znana; otroška vedoželjnost / ekspr. vedoželjnost ga je gnala naprej ♪
  8.      vêdra  tudi védra -e ž (ē; ẹ̑) nar. vzhodno vedro: z vedro zajeti vodo ♪
  9.      vedríca  -e ž (í) nar. manjše vedro: z vedrico zlivati vodo v škafe / vedrica vode ♪
  10.      vedrílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) redko 1. kdor kje vedri: vedrilci pod napuščem 2. knjiž. veter, ki povzroča, da se nebo vedri: zapihal je vedrilec / veter vedrilec ♪
  11.      vedríti  -ím nedov. (ȋ í) 1. čakati v zavetju, da preneha deževati: zaradi neurja so morali vedriti; vedriti pod napuščem 2. delati, povzročati, da postane kdo veder, dobro razpoložen: ta glasba vedri in pomirja; družbo je vedril s šalami / pogled na naravo jim začne vedriti obraze ∙ ekspr. tu vedri in oblači on tu odloča, ima oblast on vedríti se nav. 3. os. postajati veder, brezoblačen: nebo se vedri; brezoseb. na zahodu se vedri ♪
  12.      vêdrn  tudi védrn -a -o prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na vedro: vedrni ročaj ◊ teh. vedrni bager bager z brezkončno verigo posod za zajemanje (sipkega) materiala ♪
  13.      vêdrnik  tudi védrnik -a m (ȇ; ẹ̑) nar. klop ali polica v kmečki kuhinji za vedra, škafe z vodo: postaviti vedro na vedrnik ♪
  14.      vedrník  -a m (í) nar. svetnik priprošnjik za lepo vreme: prositi vedrnike, da bi odvrnili točo in strelo ♪
  15.      vêdro  -a s, mn. tudi védra (é) 1. navadno kovinska posoda z ročajem: spustiti vedro v vodnjak; nositi, zajemati vodo z vedrom / vedro za premog; vedro za smeti ∙ lije kakor iz vedra zelo, močno dežuje ♦ teh. vsaka od posod na brezkončni verigi bagra, elevatorja za zajemanje (sipkega) materiala // s prilastkom količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi: porabili so več veder barve; v peč je zmetal pet veder premoga 2. nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, od 30 do 60 l: kupiti vedro vina; sod drži deset veder ♪
  16.      vêdrost  in védrost tudi vedróst -i ž (é; ẹ́; ọ̑) 1. stanje vedrega človeka: obšla ga je vedrost / vedrost duha 2. lastnost, značilnost vedrega: vedrost neba / vedrost pomladanskega vremena ♪
  17.      vêdrovka  tudi védrovka -e ž (ē; ẹ̄) teh. ročna gasilna priprava za gašenje začetnih požarov: gasiti z vedrovko ♪
  18.      védski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na veda2: vedska književnost / vedska doba ♪
  19.      vedúta  -e ž (ȗ) mesto, pokrajina ali njun del, ki se vidi z določene točke: gledal je znano veduto pred seboj; mestna veduta se je spremenila; vedute parkov, spomenikov // um. slika, na kateri so natančno, stvarno upodobljeni mesto, pokrajina ali njun del: razstavljati portrete in vedute; vedute beneških slikarjev / z vedutami poslikani krožniki ♪
  20.      vedúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na veduto: vedutni pogledi / vedutni motivi; vedutna krajina ♪
  21.      végast  -a -o prid. (ẹ́) 1. nepravilno, nezaželeno neraven, zvit: vegast strop; vegasta deska, streha / vegast rob; vegasta brazda / ekspr.: pokrajina je vegasta; vegasto zemljišče 2. ki zaradi nepravilne, nezaželene neravnosti ne stoji trdno: vegast stol; vegasta brv; vegasta skleda / ekspr. vegasti koraki 3. nepravilno, neurejeno nagnjen: vegast križ, plot; hiša je že vsa vegasta; vegasta vrata / ekspr. vegasta pisava végasto prisl.: vrata vegasto visijo ♪
  22.      végati  -am nedov. (ẹ́) star. omahovati, pomišljati se: dolgo je vegal, naposled se je le odločil / vegati med odporom in poslušnostjo végati se 1. postajati vegast, kriv: deske se na soncu vegajo 2. majati se, gugati se: pri hoji se vega / voz se vega po cesti ♪
  23.      végavost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost vegavega: vegavost desk ♪
  24.      vegetabílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. rastlinski: vegetabilna prehrana / vegetabilna olja / ornament z vegetabilnimi motivi ♦ usnj. vegetabilno strojilo rastlinsko strojilo ♪
  25.      vegetabílije  -lij ž mn. (í ȋ) knjiž. rastlinska hrana: hraniti se z vegetabilijami ♪

   59.854 59.879 59.904 59.929 59.954 59.979 60.004 60.029 60.054 60.079  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA