Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (59.779-59.803)



  1.      vátast  -a -o prid. (á) nanašajoč se na vato: vataste niti / vataste blazinice / vatasti oblaki
  2.      vátel  -tla [ǝ] m (ā) nekdaj dolžinska mera za tkanine, približno 77 cm: pet vatlov platna / sedem vatlov dolga vrv / meriti na vatle // merilo za to enoto: lesen vatel / krojaški vatel ● star. prostega časa ima na vatle veliko; knjiž. tega ne moremo meriti z moralnim vatlom današnjih dni merilom; knjiž. druge meri po svojem vatlu po sebi
  3.      vatelín  -a m () tekst. redka, kosmatena pletenina iz bombažnih in volnenih niti za vmesno podlogo: z vatelinom podložen plašč
  4.      váten 1 -tna -o prid. (á) 1. ki je iz vate: vatna figurica / zamašiti ušesa z vatnimi zamaški 2. knjiž. vatiran: vatna halja
  5.      váten 2 -tna -o prid. () s števnikom nanašajoč se na vat: 75-vatna žarnica / vatna sekunda vatsekunda
  6.      vatén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz vate: vatena obloga 2. knjiž. vatiran: vatene hlače
  7.      váterpólo  -a m (á-ọ̑) vodna športna igra, pri kateri plavalci z metanjem spravljajo žogo v gol: igrati vaterpolo / prvenstvo v vaterpolu; neskl. pril.: vaterpolo tekma
  8.      váterpólski  -a -o prid. (á-ọ̑) nanašajoč se na vaterpolo: vaterpolska reprezentanca / vaterpolska tekma
  9.      vatikanológ  -a m (ọ̑) knjiž. poznavalec vatikanske politike, miselnosti: komentarji vatikanologov
  10.      vátikanski  in vatikánski -a -o prid. (; ) nanašajoč se na Vatikan: vatikanske dvorane / vatikanski vrtovi; vatikanska knjižnica / vatikanska država ♦ rel. drugi vatikanski koncil koncil v Vatikanu od 1962 do 1965, ki je uvedel v celotno bogoslužje katoliške cerkve narodni jezik in sprejel dokumente o posodobitvi cerkve; prvi vatikanski koncil koncil v Vatikanu leta 1869 in 1870, ki je sprejel dogmo o papeževi nezmotljivosti; zgod. vatikanski ujetnik vsak od papežev od 1870 do 1929, ki zaradi izgube ozemlja papeške države ni hotel zapustiti ozemlja Vatikana
  11.      vatírati  -am dov. in nedov. () podložiti z vato, vatelinom: vatirati ramena suknjiča / vatirati zimski plašč vatíran -a -o: vatiran suknjič; vatirana prešita odeja
  12.      vátlar  -ja m () nekdaj kdor prodaja blago na vatle: potujoči krošnjarji in vatlarji
  13.      vavčer  tudi voucher -ja [váčer] m (ā) tur. dokument o vnaprejšnjem plačilu določenih storitev, ki ga izda turistična agencija uporabniku: izdati vavčer
  14.      vávtara  -e ž (á) bavtara: zapreti vavtaro nad svinjskim koritom / zapeti si vavtaro
  15.      váza  -e ž (á) navadno globlja posoda za rezano cvetje ali za okras: dati šopek v vazo; kristalna, porcelanasta vaza; nagrobna vaza ◊ arheol. bikonična vaza ki ima obliko dvojnega stožca; um. vaza antična lončena posoda
  16.      vazálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na vazale ali vazalstvo: vazalna odvisnost / vazalni odnosi ♦ zgod. vazalna država država, ki priznava vrhovno oblast druge države in ji mora nuditi vojaško pomoč in navadno plačevati davek
  17.      vazálski  -a -o prid. () nanašajoč se na vazale ali vazalstvo: vazalska pogodba, prisega / vazalska odvisnost
  18.      vazelín  -a m () iz nafte dobljena mastna snov a) za mazilo, zaščito kože: namazati si roke, ustnice z vazelinom; tuba vazelina b) teh. za mazivo, zaščito kovin pred rjo: vazelin in parafin / tehnični vazelin; vazelin za stroje
  19.      vazelínski  -a -o prid. () nanašajoč se na vazelin: vazelinska krema; vazelinsko mazilo / vazelinska tuba ♦ teh. vazelinsko olje rafinirano mineralno olje brez vonja in okusa, z majhno viskoznostjo
  20.      vázen  -zna -o prid. () nanašajoč se na vazo: vazna oblika ♦ um. vazno slikarstvo slikarstvo, ki se ukvarja s slikanjem lončenih posod
  21.      vázica  -e ž (á) manjšalnica od vaza: otrok je razbil vazico; ozka steklena vazica
  22.      vázomotóren  -rna -o prid. (ā-ọ̄) med. vazomotoričen: vazomotorni živci
  23.      vázomotóričen  -čna -o prid. (ā-ọ́) med. nanašajoč se na oženje in širjenje krvnih žil: vazomotorični živci / vazomotorične motnje
  24.      váža  -e ž (á) nar. ruša: odstraniti važo / obložiti z važami
  25.      vážen  -žna -o prid., vážnejši (á ā) 1. pomemben, tehten: važen podatek; novica je važna; to zame ni važno / prehrana je važna za razvoj otroka; na tem področju je živinoreja važnejša od poljedelstva / samemu sebi se zdi važnejši, kot je v resnici / poznal je dela vseh važnejših slovenskih pisateljev / proslavljati važno obletnico 2. žarg. bahav, postavljaški: ne bodi no važen; postati važen zaradi česa; saj ne zna veliko, samo važnega se dela ∙ šalj. biti važen kot marela (v dežju) zelo 3. star. tehten, resen: z važnim glasom je naznanil začetek / z važno kretnjo jim je ukazal, naj utihnejo vážno prislov od važen: važno govoriti, hoditi // v povedni rabi izraža pomembnost, koristnost česa: zaradi priprav je važno vedeti za datum proslave; važno je, da te ne opazijo / ni važno, če boš sodeloval z nami ali ne; sam.: ločevati važno od nevažnega; povedal ni nič važnega

   59.654 59.679 59.704 59.729 59.754 59.779 59.804 59.829 59.854 59.879  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA