Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (5.976-6.000)



  1.      signatár  -ja m (ā) jur. podpisnik: signatar mednarodne konvencije
  2.      signatúra  -e ž () 1. avtorjev, izdelovalčev podpis, znak na umetnini, izdelku: na tej sliki je signatura v desnem kotu spodaj; amfora s signaturo 2. biblio. oznaka knjižnične, arhivske enote, ki določa mesto, nahajališče te enote: vpisati signaturo; iskati knjigo s signaturo A II. 22 ◊ tisk. številka, navadno s skrajšanim naslovom knjige, na prvi strani vsake pole za točno sestavljanje pol
  3.      signatúren  -rna -o () pridevnik od signatura: signaturna številka
  4.      sijajína  -e ž (í) knjiž. sijaj, sij: ta blesk, ta sijajina ga je očarala; kristalna sijajina / sijajina jutra
  5.      sinagóga  -e ž (ọ̑) pri judih stavba, namenjena za skupno opravljanje molitev in proučevanje svetih knjig, shodnica: zgraditi sinagogo; iti v sinagogo / judovska sinagoga
  6.      sintrop  in sintropus -a m () antr. človek iz srednjega pleistocena, katerega okostje je bilo najdeno v bližini Pekinga, pekinški človek
  7.      sipsa  -e ž () biol. stično mesto izrastkov dveh živčnih celic ali živčnega vlakna in sprejemnega organa
  8.      sinjína  -e ž (í) 1. lastnost sinjega, svetlo modra barva: sinjina neba, oči; sinjina njegove srajce 2. knjiž. kar je sinje: na sinjini, v sinjini okoli njega ni bilo ničesar / oblački na nebesni sinjini na sinjem nebu; hladna sinjina nad polji sinje, rahlo megleno ozračje / dvorana je bila vsa v zlatu in sinjini 3. knjiž. veselje, vedrina: na njenih licih je odsevala sinjina
  9.      sinklila  -e ž () geol. vbočeni del nagubanih zemeljskih skladov: antiklinala in sinklinala / sinklinala med Pohorjem in Kozjakom
  10.      sipína  -e ž (í) s (tekočo) vodo naplavljena, z vetrom nanesena plast sipkega peska: sipina sega v morje; ležati na sipini; peščine in sipine / ladja je nasedla na sipini / morska, rečna sipina; puščavska sipina / peščena sipina // ekspr. kup peska, sipkega materiala, nastal pri rušenju, podiranju: odstraniti sipine z dvorišča / sipine starih hiš; pren. sipine preteklosti
  11.      sipínast  -a -o prid. (í) poln sipin: sipinasto obrežje
  12.      sirárna  -e ž () 1. obrat za pridobivanje sira: delati v sirarni 2. redko sirarnica: planinska sirarna
  13.      siréna  -e ž (ẹ̑) 1. naprava, ki z močnim, predirljivim zvokom naznanja kaj, opozarja na kaj: oglasila se je sirena; tuljenje siren / sirena je naznanila konec dela, nevarnosti / alarmna sirena; avtomobilska, ladijska sirena; tovarniška sirena 2. v grški mitologiji deklica, od pasu navzdol ptica ali riba, ki z zapeljivim petjem vabi, mami človeka in ga pogublja: slišati sirene; otok siren / to je svet favnov, siren in kiklopov ● knjiž., slabš. sirena iz predmestja ga zapeljuje lahkoživa ženskazool. sirene morskemu življenju prilagojeni sesalci, podobni kitom, Sirenia
  14.      sirkovína  in sírkovina -e ž (í; í) 1. sirkova slama: sirkovina za metle 2. nar. koruzna slama: po njivi leži sirkovina
  15.      sirnína  -e ž () agr. snov, ki se izloča iz mleka s pomočjo sirišča: proizvodnja sirnine
  16.      siromáščina  -e ž (ā) 1. siromaštvo: živeti v siromaščini / vsebinska siromaščina filma 2. knjiž., ekspr. siromašni ljudje: poznal je tisto siromaščino, ki je živela po bajtah
  17.      siróščina  -e ž (ọ̑) star. siromaštvo: živeli so v siroščini / duhovna siroščina
  18.      sirotína  -e ž (í) zastar. siromaštvo: bogastvo in sirotina / pomagati sirotini sirotam
  19.      sitriti  -im nedov.) ekspr. 1. biti siten, kazati sitnost: kar naprej sitnari; sitnariti zaradi dela; spet sitnari nad prodajalkami / rada bi še malo čaja, je sitnarila / komarji sitnarijo zlasti ponoči 2. z vztrajnimi prošnjami, zahtevami skušati priti do česa: morda bi uspel, če bi sitnaril; sitnari za novo obleko
  20.      sitrjenje  -a s (á) glagolnik od sitnariti: težko prenašati sitnarjenje / na sinovo sitnarjenje je končno kupil kolo
  21.      sivína  -e ž (í) 1. lastnost sivega, siva barva: sivina neba, oči / sivina jesenskih, zimskih dni / ekspr. sivina življenja / ekspr. sivina misli 2. kar je sivo sploh: lasje so že pomešani s sivino / oblečen je bil v sivino v sivo oblekoanat. siva živčna snov v osrednjem živčevju
  22.      skalína  -e ž (í) knjiž. (velika) skala: skalina se kruši; na skalinah je bil sneg; ostre skaline / plezati po skalini
  23.      skálnat  -a -o prid. () 1. poln skal: skalnat svet; skalnata plaža; pobočje je skalnato // ki je iz skal: skalnat most; narediti skalnato ogrado 2. ekspr. odločen, nepopustljiv: ima skalnat značaj; njegova skalnata volja / skalnate poteze na obrazu
  24.      skandinavístika  -e ž (í) veda o skandinavskih jezikih in književnostih: razprava iz skandinavistike
  25.      skandivski  -a -o prid. () nanašajoč se na Skandinavce ali Skandinavijo: skandinavski jeziki / skandinavske dežele / skandinavska križanka križanka, pri kateri so opisi, izraženi v besedah ali slikah, že vključeni v lik križankezool. skandinavski postrušnik

   5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA