Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (58.829-58.853)



  1.      úniséks  prid. neskl. (-ẹ̑) žarg. enak za oba spola: ta obleka je uniseks; uniseks oblačilo / uniseks moda
  2.      únisóno  prisl. (-ọ̑) muz. enoglasno: igrati, peti unisono; pren., knjiž. te trditve unisono ponavlja ves zahodni tisk únisóno -a m enoglasna igra ali petje, združeno iz dveh ali več glasov: menjajoči se, učinkoviti unisoni
  3.      unitáren  -rna -o prid. () 1. knjiž. enoten, združevalen: unitarna književnost; unitarno gospodarstvo 2. unitarističen: unitarna država
  4.      unitarístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na unitariste ali unitarizem: unitaristična miselnost / unitaristična država, politika
  5.      unitárski  -a -o prid. () nanašajoč se na unitarce: angleška unitarska cerkev / unitarski pastor
  6.      univerbizácija  -e ž (á) lingv. nastanek enobesednega poimenovanja iz večbesednega, poenobesedenje
  7.      univêrza  -e ž () najvišja vzgojno-izobraževalna in učno-znanstvena ustanova: hoditi, vpisati se na univerzo; študirati na univerzi; fakultete ljubljanske univerze; rektor univerze; profesor na univerzi // vzgojno-izobraževalni proces v tej ustanovi: končati univerzo // poslopje te ustanove: študenti so se zbrali pred univerzo ● pog. sin ima univerzo visoko, visokošolsko izobrazbo; delavska univerza ustanova za dodatno splošno in strokovno izobraževanje delavcev; univerza za tretje življenjsko obdobje v okviru univerze organizirano izobraževanje odraslih, upokojenih
  8.      univerzálen  -lna -o prid. () 1. ki se nanaša na celoto, splošnost, ne na posamezno, posebno: vrednote imajo univerzalen pomen; univerzalna veljavnost zakonov splošna / univerzalne lastnosti; univerzalna resnica 2. ki obsega različna področja, ustreza različnim zahtevam: univerzalna kultura, znanost; imeti univerzalno znanje / univerzalna organizacija / univerzalno doživljanje umetnosti 3. ki je primeren, uporaben za različne namene, vsestranski: les je univerzalna surovina; univerzalno lepilo; univerzalna čistilna sredstva; univerzalno zdravilo / univerzalni ključi, stroji; punčka je za deklice univerzalna igrača / univerzalni leksikon; univerzalne vžigalice vžigalice, ki se vžgejo pri drgnjenju ob poljubno (trdno) ploskev / kraj se je razvil v univerzalno smučarsko središče // ki velja za več različnih stvari: univerzalno pravilo 4. ki ima veliko različnih dobrih lastnosti, sposobnosti: postal je univerzalen poznavalec literature; ekspr. ta človek je pa res univerzalen ◊ filoz. univerzalno načelo načelo, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim; jur. univerzalno nasledstvo nasledstvo, pri katerem se pridobi vse premoženje in pravice ali dolžnosti, vesoljno nasledstvo; mat. univerzalna množica množica, ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale univerzálno prisl.: univerzalno razgledan in izobražen človek
  9.      univerzalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na univerzalizem: univerzalistični nazor; univerzalistične ideje / univerzalistični izraz poezije
  10.      univerzalízem  -zma m () 1. filoz. nazor, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim: zagovarjati univerzalizem; pristaš univerzalizma / etični, znanstveni univerzalizem 2. knjiž. vsestranskost, vsebinska polnost: kulturni univerzalizem v poeziji; univerzalizem povednosti v romanu // vseobsežnost, vesoljnost: univerzalizem človeške kulture, misli ◊ rel. teološki nauk, ki poudarja enakost vseh ljudi
  11.      univerzalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti, da postane kaj univerzalno, splošno: pisatelj problem univerzalizira
  12.      univerzálnost  -i ž () lastnost, značilnost univerzalnega: prizadevati si za univerzalnost organizacije; stremljenje moderne literature k univerzalnosti / univerzalnost izdelkov / univerzalnost renesančnih umetnikov
  13.      univêrzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na univerzo: univerzno poslopje // univerziteten: univerzni učbeniki / univerzna knjižnica / univerzno mesto / univerzni profesor
  14.      univerziáda  -e ž () šport. mednarodne športne prireditve študentov, organizirane vsaki dve leti: sodelovati na univerziadi / zimska univerziada
  15.      univerzitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na univerzo: univerzitetno poslopje / univerzitetni študij / univerzitetna knjižnica / univerzitetno mesto / univerzitetni predavatelj, profesor
  16.      univêrzum  -a m () knjiž. (neizmeren) prostor kot urejena celota; vesoljni prostor, vesolje: raziskovati univerzum; neskončni univerzum; pren. duhovni, sanjski univerzum
  17.      unovčeváti  -újem nedov.) 1. ekon. spreminjati v denarna sredstva: unovčevati čeke 2. ekspr. prodajati: svoje izdelke so dobro unovčevali v vseh trgovinah // izkoriščati: začeli so unovčevati v praksi pridobljeno znanje
  18.      unóvčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) 1. ekon. spremeniti v denarna sredstva: unovčiti ček, menico; unovčiti premoženje 2. ekspr. prodati: unovčiti pridelke; sadje unovčijo ali predelajo // izkoristiti: stranka je hotela unovčiti uspeh na volitvah; pobudo so unovčili šele v zadnjem trenutku
  19.      unovčljív  -a -o prid. ( í) ekon. ki se da spremeniti v denarna sredstva: unovčljivo premoženje
  20.      unovčljívost  -i ž (í) ekon. lastnost, značilnost unovčljivega: unovčljivost vrednostnih papirjev
  21.      únra  in Únrra -e [unra] ž () kratica, od 1943 do 1949 Uprava Združenih narodov za pomoč in obnovo: ustanovitev unre; neskl. pril.: unra paket
  22.      uobičájiti  -im dov.) knjiž. narediti, da kaj postane običaj: svoje popoldanske sprehode je že uobičajil uobičájen -a -o: uobičajena praznovanja
  23.      uobráziti  -im dov., uobrážen (ā ) zastar. izoblikovati: uobraziti oči na kipu
  24.      uokvíriti  -im dov. ( ) 1. dati, vstaviti v okvir: uokviriti sliko / uokviriti oglas v časopisu 2. knjiž. obdati, obkrožiti: uokviriti vrt z živo mejo / na starost so ji gube uokvirile oči 3. knjiž. omejiti, določiti: uokviriti dramsko dogajanje / uokviriti pogoje uokvírjen -a -o: uokvirjeni članki v časopisu; z zlatim okvirjem uokvirjeno ogledalo
  25.      uokvírjati  -am nedov. (í) 1. dajati, vstavljati v okvir: uokvirjati slike / uokvirjati mreže z lesenimi okviri 2. knjiž. obdajati, obkrožati: skupine dreves uokvirjajo grad / obraz so ji uokvirjali kodri svetlih las 3. knjiž. omejevati, določati: njihovi pogoji so uokvirjali naše obveznosti; pren. pesnikovo doživetje uokvirjajo morski pejsaži

   58.704 58.729 58.754 58.779 58.804 58.829 58.854 58.879 58.904 58.929  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA