Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (57.979-58.003)



  1.      tróšnja 2 -e ž (ọ́) zastar. trošenje, poraba: trošnja denarja
  2.      tróštati  -am nedov. (ọ̑) nižje pog. tolažiti: troštali so nas, da je najhujše že minilo tróštati se upati, pričakovati: ne troštamo se več lepih dni; živeti moramo in se troštati, da bo bolje
  3.      tróštevílčen  -čna -o prid. (ọ̑-) mat. trištevilčen: troštevilčno število
  4.      trót  -a m (ọ̑) 1. čebelji samec: trot se izleže iz neoplojenega jajčeca; troti in čebele; biti len kot trot zeločeb. trot opraši matico 2. ekspr. kdor ne živi od lastnega dela, ampak na stroške drugega: tega trota ne bomo več redili / družbeni troti družbeni zajedavci, paraziti 3. ekspr. omejen, neumen človek: pusti tega trota, saj ne ve, kaj govori / kot psovka trot neumni
  5.      trótamôra  -e ž (ọ̑-ó) etn. narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro: zibelka z vrezano trotamoro
  6.      trotàv  -áva -o prid. ( á) čeb. ki zalega neoplojena jajčeca: trotava matica / trotava čebelja družina
  7.      trotávost  -i ž (á) čeb. pojav, da matica ali kaka čebela zalega neoplojena jajčeca
  8.      trótelj  -na tudi -tlja [tǝl] m (ọ́) nižje pog. omejen, neumen človek: še sam ne ve, kakšen trotelj je / kot psovka prekleti troteljni
  9.      trotíl  -a m () voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: eksplozija trotila; bomba s trotilom
  10.      trótíren  -rna -o prid. (ọ̑-) tritiren: trotirna proga / trotirni sistem upravljanja
  11.      trótovec  -vca m (ọ̑) čeb. čebelja družina, v kateri matica ali čebele zalegajo neoplojena jajčeca: čebelja družina se izrodi v trotovec; zdravljenje trotovca
  12.      trótovka  -e ž (ọ̑) čeb. matica ali vsaka od čebel, ki zalega neoplojena jajčeca: v brezmatičniku postanejo čebele trotovke / čebela, matica trotovka
  13.      trótovski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na trote: trotovska zalega / trotovska celica / sam sebi se je zdel odvečen, neuporaben, trotovski
  14.      trótovstvo  -a s (ọ̑) ekspr. življenje ne od lastnega dela, ampak na stroške drugega: obsojati trotovstvo in uživaško brezdelje
  15.      tróvalénten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) kem. trivalenten: trovalentni alkohol, element
  16.      tróvesláča  -e ž (ọ̑-á) pri starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel: antične troveslače; plovba troveslače
  17.      tróvŕsten  -tna -o prid. (ọ̑-) 1. ki je treh različnih vrst: kamenčki so trovrstni: beli, rdeči in pisani; trovrstno blago 2. postavljen v treh vrstah: trovrstni sprevod
  18.      tróvrstíčen  -čna -o prid. (ọ̑-) trivrstičen: trovrstično besedilo
  19.      trózvéza  -e ž (ọ̑-ẹ̑) vojaška ali politična zveza treh držav: ustanoviti trozvezo; armade trozveze ♦ zgod. zveza Nemčije, Avstro-Ogrske in Italije leta 1882
  20.      trózvézdje  -a s (ọ̑-ẹ̑) knjiž. skupina treh zvezd: imeti v grbu trozvezdje ♦ astr. trozvezdje v Andromedi
  21.      trózvóčje  -a s (ọ̑-ọ̑) knjiž. glasovna ubranost treh (različnih) zvokov: smejati se v trozvočju // ubranost, skladnost treh (različnih) stvari sploh: trozvočje skal, dreves in šumeče reke
  22.      trózvók  -a m (ọ̑-ọ̑) muz. akord iz treh različnih tonov: toni trozvoka / durov sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in čiste kvinte, molov trozvok sestavljen iz osnovnega tona, male terce in čiste kvinte; zmanjšani sestavljen iz osnovnega tona, male terce in zmanjšane kvinte, zvečani trozvok sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in zvečane kvinte; pren., knjiž. trozvok opeke, betona in lesa
  23.      tróžílen  -lna -o prid. (ọ̑-) elektr. trižilen: trožilni kabel, vodnik
  24.      tŕpati  -am nedov. () nav. ekspr. s silo, tlačenjem spravljati kam: trpati obleko v kovček / trpati podatke v možgane ● ekspr. vse trpa v isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi; ekspr. trpati se z dobrotami hitro, preveč jih jesti
  25.      tŕpek  -pka -o tudiprid., tŕpkejši (ŕ) 1. nekoliko grenek in nekoliko kisel hkrati: trpek sadež; trpka pijača; sladko-trpka zdravila; neprijetno, prijetno trpek; trpek kot žolč / trpek okus brinja / trpek vonj parfuma 2. nav. ekspr. ki vzbuja manjšo, manj izrazito duševno bolečino, prizadetost, zlasti zaradi doživetega razočaranja: trpek spomin; ta resnica je zanj trpka; trpko spoznanje // ki izraža, kaže tako bolečino, prizadetost: trpek nasmeh / trpek humor; njene besede so trpke / trpka pokrajina na sliki tŕpko tudi trpkó prisl.: trpko se smejati; trpko stisnjene ustnice; sam.: doživel je veliko trpkega

   57.854 57.879 57.904 57.929 57.954 57.979 58.004 58.029 58.054 58.079  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA