Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (57.954-57.978)



  1.      trosílnica  -e ž () priprava, naprava za trosenje: posipati pesek s trosilnico
  2.      trosílo  -a s (í) agr. naprava na trosilniku, s katero se trosi: očistiti, sneti trosilo
  3.      trosíšče  -a s (í) bot. skupina trosovnikov, navadno na spodnji strani listov praproti
  4.      trosíti  in trósiti -im nedov. ( ọ́) 1. delati, da kaj drobnega pride na večjo površino, na več mest: trositi gnoj; trositi seno z vilami; trositi rozine po testu / trositi letake po ulici / ekspr. strojnice trosijo krogle izstreljujejo 2. spravljati kam določeno količino česa sipkega, drobnega: trositi piščancem zrnje 3. ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: trositi prepir, strah med ljudi; to orožje trosi smrt 4. ekspr. razširjati, razglašati: trositi laži in čenče po vasi; od hiše do hiše je trosila novice / ne verjemi vsemu, kar trosijo o nas 5. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: trosil je denar po igralnicah; pren. trositi svoje moči
  5.      tróska  -e ž (ọ̑) 1. nar. vzhodno usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla; (maslene) tropine: namazati trosko na kruh 2. zastar. žlindra: kupi troske ob topilnici
  6.      tróskati  -am nedov. (ọ̑) nižje pog. nositi: vsak dan troska zelenjavo na trg
  7.      tróskòk  -óka in -ôka m (ọ̑- ọ̑-ọ́, ọ̑-ó) šport. atletska disciplina, pri kateri se naredi trikratni skok tako, da se drugič odrine z isto nogo kot prvič, tretjič pa z nasprotno nogo: zmagati v troskoku
  8.      trósnica  -e ž (ọ̑) nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi: trosnice in cvetnice
  9.      trósnik  -a m (ọ̑) bot. organ v katerem nastajajo trosi; trosovnik
  10.      trosnják  -a m (á) bot. nadzemni del gobe, v katerem nastajajo trosi: odstraniti trosnjak // del glive, sestavljen iz razmnoževalnih organov in hif
  11.      trósôben  -bna -o prid. (ọ̑-ō) v zvezi trosobno stanovanje stanovanje, ki ima tri sobe: vseliti se v trosobno stanovanje
  12.      trosonósec  -sca m (ọ̑) nav. mn., bot. celica gliv, ki nosi na vrhu trose; trosni podstavek
  13.      trósovec  -vca m (ọ̑) nav. mn., zool. zajedavske praživali, ki se razmnožujejo s trosi, Sporozoa: bičkarji, migetalkarji in trosovci
  14.      trósovka  -e ž (ọ̑) nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi
  15.      trosóvnica  -e ž (ọ̑) bot. tanka plast s trosi na plodiščih nekaterih gliv: oblika, barva trosovnice
  16.      trosóvnik  -a m (ọ̑) bot. organ, v katerem nastajajo trosi: trosovniki pri glivah, mahovih, praprotih
  17.      tróspôlen  -lna -o prid. (ọ̑-) lingv. 1. ki ima posebno končnico za vsak spol: pridevniki so trospolne besede 2. pri osebnih zaimkih jaz, ti ki ima eno obliko za vse tri spole
  18.      tróstíšje  -a s (ọ̑-) lit. trivrstična kitica: v trostišjih napisana pesem
  19.      trošarínski  -a -o prid. () nanašajoč se na trošarino: trošarinski predmet / trošarinski urad
  20.      tróšek  -ška m (ọ̑) star. strošek: povrniti troške; troški prevoza / popraviti na svoj trošek, na svoje troške
  21.      tróšen  -šna -o prid. (ọ̑) zastar. trhel, preperel: trošno ostrešje / trošne vrvi
  22.      tróšenje 2 -a s (ọ́) glagolnik od trošiti: trošenje denarja / trošenje energije
  23.      trošíti  in tróšiti -im, in tróšiti -im nedov. ( ọ́; ọ́) delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: trošiti denar; trošiti strelivo, vodo / troši več, kot zasluži / publ. po nepotrebnem trošiti moči porabljati, izgubljatipubl. avtomobil veliko troši porabi veliko goriva; redko preveč troši samega sebe izčrpava
  24.      troškóvnik  -a m (ọ̑) star. seznam, popis stroškov; stroškovnik: vpisati v troškovnik
  25.      tróšnica  -e ž (ọ̑) nar. zahodno gorska rastlina z belimi dlakavimi zvezdastimi cveti; planika: modri svišč in bele trošnice

   57.829 57.854 57.879 57.904 57.929 57.954 57.979 58.004 58.029 58.054  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA