Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (57.954-57.978)
- trosílnica -e ž (ȋ) priprava, naprava za trosenje: posipati pesek s trosilnico ♪
- trosílo -a s (í) agr. naprava na trosilniku, s katero se trosi: očistiti, sneti trosilo ♪
- trosíšče -a s (í) bot. skupina trosovnikov, navadno na spodnji strani listov praproti ♪
- trosíti in trósiti -im nedov. (ȋ ọ́) 1. delati, da kaj drobnega pride na večjo površino, na več mest: trositi gnoj; trositi seno z vilami; trositi rozine po testu / trositi letake po ulici / ekspr. strojnice trosijo krogle izstreljujejo 2. spravljati kam določeno količino česa sipkega, drobnega: trositi piščancem zrnje 3. ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: trositi prepir, strah med ljudi; to orožje trosi smrt 4. ekspr. razširjati, razglašati: trositi laži in čenče po vasi; od hiše do hiše je trosila novice / ne verjemi vsemu, kar trosijo o nas 5. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: trosil je denar po igralnicah; pren. trositi svoje moči ♪
- tróska -e ž (ọ̑) 1. nar. vzhodno usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla; (maslene) tropine: namazati trosko na kruh 2. zastar. žlindra: kupi troske ob topilnici ♪
- tróskati -am nedov. (ọ̑) nižje pog. nositi: vsak dan troska zelenjavo na trg ♪
- tróskòk -óka in -ôka m (ọ̑-ȍ ọ̑-ọ́, ọ̑-ó) šport. atletska disciplina, pri kateri se naredi trikratni skok tako, da se drugič odrine z isto nogo kot prvič, tretjič pa z nasprotno nogo: zmagati v troskoku ♪
- trósnica -e ž (ọ̑) nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi: trosnice in cvetnice ♪
- trósnik -a m (ọ̑) bot. organ v katerem nastajajo trosi; trosovnik ♪
- trosnják -a m (á) bot. nadzemni del gobe, v katerem nastajajo trosi: odstraniti trosnjak // del glive, sestavljen iz razmnoževalnih organov in hif ♪
- trósôben -bna -o prid. (ọ̑-ō) v zvezi trosobno stanovanje stanovanje, ki ima tri sobe: vseliti se v trosobno stanovanje ♪
- trosonósec -sca m (ọ̑) nav. mn., bot. celica gliv, ki nosi na vrhu trose; trosni podstavek ♪
- trósovec -vca m (ọ̑) nav. mn., zool. zajedavske praživali, ki se razmnožujejo s trosi, Sporozoa: bičkarji, migetalkarji in trosovci ♪
- trósovka -e ž (ọ̑) nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi ♪
- trosóvnica -e ž (ọ̑) bot. tanka plast s trosi na plodiščih nekaterih gliv: oblika, barva trosovnice ♪
- trosóvnik -a m (ọ̑) bot. organ, v katerem nastajajo trosi: trosovniki pri glivah, mahovih, praprotih ♪
- tróspôlen -lna -o prid. (ọ̑-ȏ) lingv. 1. ki ima posebno končnico za vsak spol: pridevniki so trospolne besede 2. pri osebnih zaimkih jaz, ti ki ima eno obliko za vse tri spole ♪
- tróstíšje -a s (ọ̑-ȋ) lit. trivrstična kitica: v trostišjih napisana pesem ♪
- trošarínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na trošarino: trošarinski predmet / trošarinski urad ♪
- tróšek -ška m (ọ̑) star. strošek: povrniti troške; troški prevoza / popraviti na svoj trošek, na svoje troške ♪
- tróšen -šna -o prid. (ọ̑) zastar. trhel, preperel: trošno ostrešje / trošne vrvi ♪
- tróšenje 2 -a s (ọ́) glagolnik od trošiti: trošenje denarja / trošenje energije ♪
- trošíti in tróšiti -im, in tróšiti -im nedov. (ȋ ọ́; ọ́) delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: trošiti denar; trošiti strelivo, vodo / troši več, kot zasluži / publ. po nepotrebnem trošiti moči porabljati, izgubljati ● publ. avtomobil veliko troši porabi veliko goriva; redko preveč troši samega sebe izčrpava ♪
- troškóvnik -a m (ọ̑) star. seznam, popis stroškov; stroškovnik: vpisati v troškovnik ♪
- tróšnica -e ž (ọ̑) nar. zahodno gorska rastlina z belimi dlakavimi zvezdastimi cveti; planika: modri svišč in bele trošnice ♪
57.829 57.854 57.879 57.904 57.929 57.954 57.979 58.004 58.029 58.054