Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (57.854-57.878)
- trobljáj -a m (ȃ) posamezen glas pri trobljenju: trije trobljaji lovskega roga so naznanili konec lova; glasen, zategel trobljaj ♪
- tróbljenje -a s (ọ́) glagolnik od trobiti: poslušati piskanje in trobljenje / trobljenje na rog, v rog / trobljenje parnika / slonovo trobljenje / voznik je z glasnim trobljenjem opozarjal pešce ♪
- tróbòj -ôja m (ọ̑-ȍ ọ̑-ó) šport. 1. tekmovanje treh posameznikov ali moštev: prirediti troboj; zmagati v troboju / atletski, šahovski troboj 2. navadno v zvezi olimpijski troboj do 1972 tekmovanje v dviganju uteži tezno, s sunkom in s potegom: zmagati v olimpijskem troboju ♪
- tróbójen -jna -o prid. (ọ̑-ọ̑) zastar. tribarven: trobojna zastava ♪
- trobójnica -e ž (ọ̑) knjiž. tribarvna zastava: izobesiti trobojnico; francoska trobojnica; trobojnica z rdečo zvezdo ♪
- trócéven -vna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima tri cevi: trocevna puška ♪
- trockíst -a m (ȋ) pristaš trockizma: ideje, nazori trockistov ♪
- trockístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na trockiste ali trockizem: trockistični časopis / trockistični nazori ♪
- trockízem -zma m (ȋ) politična smer zlasti v sovjetskem delavskem gibanju, kot jo je razvijal in zastopal Trocki po Leninovi smrti: pristaši trockizma ♪
- tródélen -lna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima tri dele: trodelna žimnica; skladba je trodelna / trodelna omara omara s tremi (vratnimi) krili; trodelno okno ♪
- tródélnost -i ž (ọ̑-ẹ̑) lastnost, značilnost trodelnega: trodelnost kompozicije ♪
- tróedín -a -o prid. (ọ̑-ȋ) knjiž. ki je iz treh enot, delov in hkrati enoten, nedeljiv: troedina celota / troedini ideal resnice, dobrote in lepote / troedina država ♦ rel. troedini Bog tri božje osebe kot en sam Bog; zgod. troedina kraljevina kraljevina, ki naj bi po hrvatskem političnem programu po letu 1848 združevala Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo ♪
- trófázen -zna -o prid. (ọ̑-á) elektr. trifazen: trofazni tok / trofazni motor ♪
- troféja -e ž (ẹ̑) 1. kar se vzame premaganemu sovražniku v znamenje zmage: v sprevodu so nosili zastave, orožje in druge trofeje; trofeje pri primitivnih ljudstvih / vojne trofeje // uplenjena divjad ali kak njen značilni del: v lovski sobi imajo razstavljene trofeje / lovska trofeja 2. kar se da, izroči kot priznanje za zmago ali izreden dosežek navadno na športnem tekmovanju: v omari je imel spravljene pokale, medalje in druge trofeje; boriti, potegovati se za trofejo; osvojiti trofejo / športne trofeje ♪
- troféjen -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na trofejo: trofejni predmet; stara trofejna puška / trofejno rogovje ♪
- trófičen -čna -o prid. (ọ́) med. nanašajoč se na prehranjenost organizma, organa, tkiva: trofična motnja organa / trofični živec ♪
- tróglásen -sna -o prid. (ọ̑-ā) muz. komponiran za tri glasove: troglasne pesmi / troglasni zbor tróglásno prisl.: troglasno peti ♪
- tróglàv in trógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ) ki ima tri glave: troglavo božanstvo / v pravljicah troglavi zmaj; pren. troglava gora ♦ anat. troglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake ♪
- troglodít -a m (ȋ) 1. človek, ki prebiva v jamah, votlinah: jamska bivališča trogloditov; prazgodovinski trogloditi 2. knjiž., ekspr. grob, neizobražen človek: ta človek je pravi troglodit ♪
- troglodítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na troglodite: trogloditska bivališča / trogloditsko življenje ♪
- trôha -e ž (ó) ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: daj mi troho kruha / troha poguma, upanja / v njem ni niti za troho usmiljenja // v prislovni rabi malo, nekoliko: troho ga ima, da bi odšel; na vse se troho razume; niti za troho se ni ustrašil ● zastar. troha se mu je zadrla v prst iver; ekspr. niti trohe si ne da dopovedati prav nič; ekspr. te besede so do trohe resnične popolnoma ♪
- trohéj -a m (ẹ̑) lit. dvozložna stopica s prvim poudarjenim in drugim nepoudarjenim zlogom: troheji z anakruzo; verz s trohejem v zadnji stopici ♪
- trohéjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na trohej: romanca v trohejskem osmercu; trohejski ritem / trohejska stopica ♪
- trôhica -e ž (ó) manjšalnica od troha: porabila je zadnjo trohico moke / niti trohice prahu ni na policah prav nič / vlili so jim trohico upanja / trohico vplivati na kaj ∙ ekspr. niti trohice nismo razumeli prav nič ♪
- trohljívost -i ž (í) lastnost, značilnost trohljivega: trohljivost lesa ♪
57.729 57.754 57.779 57.804 57.829 57.854 57.879 57.904 57.929 57.954