Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (5.779-5.803)



  1.      rèkombicija  -e ž (-á) knjiž. ponovna kombinacija: doseči drugačen učinek z rekombinacijo barv ◊ biol. preureditev genov, zlasti med redukcijsko delitvijo; fiz. ponovna združitev (poljubnega) pozitivno in negativno naelektrenega delca
  2.      rekrimicija  -e ž (á) jur. medsebojno obdolževanje soobdolžencev v postopku: na obravnavi je prišlo do rekriminacije
  3.      rekvizitárna  -e ž () gled. skladišče rekvizitov: gledališka rekvizitarna
  4.      na 1 -e ž (ẹ̑) nižje pog. 1. pokrovka: pokriti lonec z reno 2. nav. mn. činela: boben in rene
  5.      na 2 -e ž (ẹ̑) žarg., metal. staro, odpadno železo: zbirati reno
  6.      renault  -a [renó -ja] m (ọ̑) osebni avtomobil francoske tovarne Renault: renaulti in citroeni
  7.      rentnína  -e ž () v nekaterih državah davek od rente: plačevati rentnino
  8.      repína 1 -e ž (í) meso z repa prašiča ali goveda: skuhati repino; juha iz repine
  9.      repína 2 -e ž (í) nar. repno listje, repno perje: posušiti repino
  10.      répnat  -a -o prid. (ẹ̑) podoben repi: sadje repnatega okusa / narisal je srce repnate oblike
  11.      resigcija  -e ž (á) glagolnik od resignirati: njegov beg še ne pomeni resignacije / resignacija nad stvarnostjo ∙ knjiž. resignacija predsednika odstop // stanje resigniranega človeka: iz njegovega govorjenja je bilo čutiti resignacijo / njegova lirika izraža resignacijo
  12.      resignatíven  -vna -o prid. () knjiž. ki izraža, kaže resignacijo: resignativna poezija / resignativno občutje
  13.      resína  -e ž (í) agr. kratek, oster podaljšek pleve pri klasu; osina: resine pri pšenici / pleve in resine so jima padale na lase
  14.      résnat  -a -o prid. (ẹ̑) resast: resnata trava / krma je resnata
  15.      resonca  -e ž () 1. fiz. nihanje nihala z največjo amplitudo, ko se frekvenca vsiljenega nihanja izenači s frekvenco nihala: povzročiti resonanco; posledice, učinek resonance / priti v resonanco; biti v resonanci 2. muz. ojačenje zvoka zaradi hkratnega nihanja zvočila in telesa, ki lahko niha z isto frekvenco, odzvok: uglasiti struno tako, da nastane resonanca / resonanca tona v ustni votlini 3. knjiž. odmev, odziv: njegova poezija nima resonance v današnjem času
  16.      resončen  -čna -o prid. () nanašajoč se na resonanco: resonana frekvenca; resonančno nihanje / resonančne lastnosti glasbila / resonančni prostor zvočila; resonančni trup trup pri klavirju, godalih in nekaterih brenkalih, ki ojačuje zvok; resonančno dno spodnja plošča resonančnega trupa pri klavirju, godalih in nekaterih brenkalihles. resonančni les les z ravnimi, gostimi letnicami, ki ojačuje zvok
  17.      resotor  -ja m () fiz. naprava, v kateri se vzdržuje nihanje z lastno frekvenco: analizirati zvok z resonatorji / votlinski resonator za zvok ali elektromagnetno valovanje v obliki votline
  18.      retína  in rétina -e ž (; ẹ̑) anat. notranja, za svetlobo občutljiva plast zrkla; mrežnica: žilnica in retinamed. odstop retine
  19.      rétorománščina  -e ž (ẹ̑-) retoromanski jezik: proučevati retoromanščino
  20.      rèvakcicija  -e ž (-á) med. ponovno cepljenje: revakcinacija proti kozam
  21.      revolucior  -ja m (á) 1. kdor si prizadeva za revolucijo ali sodeluje v njej: biti, postati revolucionar; naši predvojni revolucionarji; junaštvo revolucionarjev 2. nav. ekspr. kdor si prizadeva za veliko, hitro spremembo na kakem področju človekovega delovanja: revolucionarji v slikarstvu / v svojem ustvarjanju je premalo revolucionar je premalo revolucionaren
  22.      revoluciorec  -rca m () zastar. revolucionar: podpirati revolucionarce / revolucionarec v glasbi
  23.      revolucioren  -rna -o prid., revoluciornejši (ā) nanašajoč se na revolucionarje ali revolucijo: obsodili so ga zaradi revolucionarne dejavnosti / revolucionarni boj; revolucionarni cilji; ekspr. revolucionarno vrenje / revolucionarno gibanje / revolucionarna literatura / revolucionarni heroizem; zavedal se je svojega revolucionarnega poslanstva / revolucionarna oblast revolucijska // ekspr. ki ima velik pomen za nadaljnji potek, razvoj česa: revolucionarne novosti v glasbi; revolucionarne spremembe / to je revolucionarno odkritje; nekatera spoznanja so res revolucionarnazgod. revolucionarni etatizem začetna stopnja v razvoju socialistične državnosti, ko država usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje revoluciorno prisl.: revolucionarno delovati; revolucionarno usmerjen človek
  24.      revoluciorka  -e ž (á) ženska oblika od revolucionar: postala je revolucionarka
  25.      revoluciornost  -i ž (ā) revolucionarni nazori, revolucionarna miselnost: zaradi revolucionarnosti je bil večkrat zaprt; revolucionarnost delavstva // nav. ekspr. lastnost, značilnost revolucionarnega: revolucionarnost idej, stališč / revolucionarnost odkritja penicilina

   5.654 5.679 5.704 5.729 5.754 5.779 5.804 5.829 5.854 5.879  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA