Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (57.704-57.728)


  1.      trinítrotoluén  -a m (ȋ-ẹ̑) kem. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: s trinitrotoluenom polnjene bombe / atomska bomba z močjo 20.000 ton trinitrotoluena [TNT] ♪
  2.      trinítrotoluól  -a m (ȋ-ọ̑) voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: s trinitrotoluolom polnjene bombe; eksplozija trinitrotoluola / atomska bomba z močjo 20.000 ton trinitrotoluola [TNT]; neskl. pril.: trinitrotoluol razstrelivo ♪
  3.      trínóg  -a m (ȋ-ọ̑) trinožnik: sesti na trinog / na ognjišču je stal železen trinog s kotlom ♪
  4.      trinóg  -a m (ọ̑) ekspr. oblastnik, ki vlada nasilno, samovoljno: mladi kralj je postal trinog; državi je vladal trinog // nasilen, samovoljen človek: očitajo mu, da je trinog; bil je velik trinog ♪
  5.      trinóm  -a m (ọ̑) 1. mat. izraz, ki ima tri člene, tričlenik: kvadrirati trinom 2. knjiž. skupina treh med seboj povezanih izrazov, pojmov: trinom telesna vzgoja, šport in rekreacija ♪
  6.      trinóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na trinoge ali trinoštvo: trinoška oblast; trinoška vladavina / trinoški oče trinóško prisl.: trinoško vladati ♪
  7.      trinóštvo  -a s (ọ̑) ekspr. nasilna, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine: bojevati se proti trinoštvu / fašistično trinoštvo // ravnanje nasilnega, samovoljnega človeka: niso več mogli prenašati njegovega trinoštva ♪
  8.      trinóžec  -žca m (ọ̑) trinožnik: vstati s trinožca / pritrditi filmsko kamero na trinožec ♪
  9.      trínóžen  -žna -o prid. (ȋ-ọ̄) ki ima tri noge: trinožni stol; stojalo je trinožno ♪
  10.      trinóžnik  -a m (ọ̑) trinožni stol: sesti na trinožnik; zložljiv trinožnik / čevljarski, lovski trinožnik // trinožno stojalo, trinožni podstavek: postaviti kaj na trinožnik; zlat trinožnik ◊ etn. kuhati v trinožniku v trinožni posodi, pod katero gori ♪
  11.      trío  -a m (ȋ) 1. muz. ansambel, sestavljen zlasti iz treh instrumentalistov: koncert tria / godalni, klavirski trio / nastopati v triu // skladba za tak ansambel: izvajati trio znanega skladatelja; pisati trie in kvartete 2. ekspr. skupina treh oseb, ki navadno nastopajo skupaj: ubran igralski trio; napadalni trio nogometašev ♪
  12.      tríógeln  -a -o [gǝl] prid. (ȋ-ọ̑) ki ima tri ogle: triogeln trg; triogelna ruta / triogelni klobuk trirogeljnik ♪
  13.      trióla  -e ž (ọ̑) muz. delitev dvodelne enote v taktu na tri enake dele: triole v spremljavi ♪
  14.      triolét  -a m (ẹ̑) lit. lirska pesem iz navadno dveh osemvrstičnih kitic, v katerih se prvi verz ponovi v četrti in sedmi vrstici: pisati triolete / Prešernov triolet Rotarjevima dekletoma ♪
  15.      tríósen  -sna -o prid. (ȋ-ọ̑) teh. ki ima šest koles na treh oseh: triosno vozilo ◊ geom. triosni elipsoid elipsoid s tremi simetralnimi ravninami ♪
  16.      tríp  -a m (ȋ) žarg. spremenjeno doživljanje v času učinkovanja mamila LSD: pogovarjali so se o tripih / biti na tripu biti v stanju takega doživljanja // odmerek mamila, ki povzroči tako doživljanje: imaš kaj tripov ♪
  17.      trípálčen  -čna -o [u̯č] prid. (ȋ-ȃ) nekdaj ki meri tri palce: tripalčna plošča / tripalčni top ♪
  18.      tripanosóm  -a m (ọ̑) nav. mn., zool. bičkarji, ki živijo kot zajedavci v krvni plazmi; tripanosoma ♪
  19.      tripanosóma  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. bičkarji, ki živijo kot zajedavci v krvni plazmi, Trypanosomidae: tripanosome so povzročitelji spalne bolezni ♪
  20.      trípartíten  -tna -o prid. (ȋ-ȋ) publ. tristranski: tripartitni pogovori; pogodba je tripartitna ∙ publ. tripartitna koalicija zveza treh strank za dosego skupnega cilja ♪
  21.      trípasóven  -vna -o prid. (ȋ-ọ̄) urb., v zvezi tripasovna cesta cesta s tremi prometnimi pasovi: promet na tripasovni cesti ♪
  22.      trípasóvnica  -e ž (ȋ-ọ̑) žarg., urb. tripasovna cesta ♪
  23.      tríper  -ja m (í) nižje pog. gonoreja: nalesti se triperja ♪
  24.      tríperésen  -sna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima liste, sestavljene iz treh lističev: triperesna deteljica ∙ ekspr. onadva in jaz smo bili v mladih letih triperesna deteljica trije nerazdružni prijatelji ♪
  25.      trípíčje  -a s (ȋ-ȋ) knjiž. ločilo, ki označuje izpust besedila, nedokončanost stavka; tri pike: v Cankarjevih črticah je veliko tripičij ♪

   57.579 57.604 57.629 57.654 57.679 57.704 57.729 57.754 57.779 57.804  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA