Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (57.029-57.053)



  1.      tolščíca  -e [š] ž (í) knjiž. debelost: nagnjenost k tolščici
  2.      tolščôba  -e [š] ž (ó) star. maščoba: v tkivu se nabira tolščoba
  3.      tolščôben  -bna -o [š] prid. (ó ō) star. maščoben: tolščobne kapljice
  4.      toluén  -a m (ẹ̑) kem. brezbarvna, vnetljiva tekočina za izdelovanje lakov, razstreliva
  5.      tomahávk  -a m () pri severnoameriških Indijancih bojna sekira: nositi tomahavk
  6.      Tomáž  -a m () ekspr., v zvezi neverni Tomaž kdor (česa) ne verjame: ne bodi tak neverni Tomaž; tudi najbolj neverne Tomaže je prepričal
  7.      tómbola  -e ž (ọ̑) 1. igra na srečo, pri kateri o dobitkih odloča izžrebanje številk: igrati se tombolo; pren., ekspr. življenje je tombola // garnitura za to igro: kupiti tombolo 2. vse izžrebane številke na tombolski srečki: imeti tombolo // največji dobitek pri tomboli: zadeti tombolo; pren., ekspr. taka žena je prava tombola 3. javna prireditev, na kateri se igra taka igra: prirediti tombolo; iti na tombolo / gasilska tombola
  8.      tómbolski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tombolo: izklicevati tombolske številke / tombolska kartica kartica s polji z že vpisanimi številkami, ki se pri igri žrebajo
  9.      tómi  -ja m (ọ̑) v angleškem okolju navadni vojak: polkovniki, stotniki in tomiji
  10.      tomístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na tomiste ali tomizem: tomistični način razmišljanja / tomistična filozofija
  11.      tomízem  -zma m () filoz. filozofska smer, ki temelji na osnovnih načelih filozofije Tomaža Akvinskega: pripadniki tomizma; tomizem in skotizem
  12.      tómšičevec  -vca m (ọ̑) pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Tomšičeve brigade: tomšičevci so prebili obroč
  13.      tón  -a m (ọ̑) 1. zvok določene višine, trajanja, jakosti in barve: zaigrati, zapeti ton; znižati, zvišati ton; dolg, kratek ton; glasen, tih ton; nizek, visok ton; jakost tona; melodija iz osmih tonov 2. vsaka od barv iste barvne osnove, ki se od drugih loči po kaki lastnosti: ta ton mi je všeč; tapete so v istem tonu kot preproge; na sliki prevladujejo modri toni; svetel, temen ton; topli, veseli, živahni toni / barvni ton // z izrazom količine svetlostna stopnja vsake od barv iste barvne osnove: stena naj bo za kakšen ton temnejša od vrat; ponaredek je za več tonov svetlejši 3. ed., navadno s prilastkom način izražanja, zlasti govorjenja, pisanja: moti me tvoj cinični ton; v prijateljskem tonu napisano pismo; priznavajoč ton kritike 4. knjiž., s prilastkom značilnost, posebnost: modernistični toni pesnikovih zgodnjih stvaritev / ed.: politične razmere dajejo ton kulturniškemu razpravljanju; melanholičnost je osnovni ton njegovega pripovedništva / z oslabljenim pomenom njegove pesmi označujejo toni ironije ● žarg., muz. s pravilnim dihanjem dobimo pri petju lep ton glas; ekspr. obdolžili so ga neobjektivnosti takoj, ko je nekoliko zvišal ton glasneje, odločneje spregovoril; žarg., film., rad. slika in ton zvočni zapisfiz. ton zvok z eno samo sinusno sestavino določene frekvence; fiz., muz. komorni ton ton, ki služi kot izhodišče za uglaševanje glasbenih instrumentov; lingv. (osnovni) ton odvisen od števila periodičnih tresljajev glasilk; muz. alikvotni toni sozveneči z osnovnim tonom; harmonični delni ton delni ton, katerega višina je celoštevilčni mnogokratnik višine osnovnega tona; osnovni ton najnižji ton osnovnega akorda; ton lestvice, ki ni zvišan ali znižan; prvi, najnižji harmonični delni ton, ki daje tonu višino; vodilni ton; barva tona lastnost tona, odvisna od števila in jakosti alikvotnih tonov; ton a, e
  14.      toném  -a m (ẹ̑) lingv. samoglasnik ali samoglasniški glas glede na višino, potek in dolžino tona: razločevati toneme; akut in drugi tonemi
  15.      tonemátika  -e ž (á) lingv. nauk o tonemih: tonematika in fonologija
  16.      tonémski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tonem: tonemski potek / tonemski naglas
  17.      tonêra  -e ž () 1. rib. čoln za lovljenje tunov: peljati se s tonero 2. nar. primorsko ob obali stoječa, navadno poševni lestvi podobna naprava za opazovanje prihoda tunov; tunolovka: s tonere opazovati tune
  18.      tónf  -a in tònf tônfa m (ọ̑; ó) nar. tolmun: v potoku je več tonfov; globok tonf / kopati se v tonfu
  19.      tóničen  -čna -o prid. (ọ́) lingv. 1. naglasen: tonično mesto / tonični metrični sistem 2. naglašen: tonični zlog ◊ med. tonični krč dolgotrajen krč, ki mu sledi ohlapitev; muz. tonični akord akord na prvi stopnji
  20.      tónik  -a m (ọ́) 1. osvežujoča brezalkoholna pijača z grenkim rastlinskim izvlečkom: piti tonik; gin s tonikom 2. kozm. tekočina za osvežitev kože, zlasti na obrazu: tonik za nego mastne kože / obrazni tonik
  21.      tónika  -e ž (ọ́) muz. prva stopnja v durovi ali molovi lestvici: tonika, dominanta in subdominanta
  22.      tonírati  -am dov. in nedov. () knjiž. rahlo obarvati v določenem (barvnem) tonu: tonirati ozadje risbe / barvno tonirati toníran -a -o: rdeče toniran tlak; risba na toniranem papirju barvnem
  23.      toníti  tónem nedov. ( ọ́) 1. izginjati pod (vodno) gladino: kamen je hitro tonil 2. ekspr., s prislovnim določilom izginjati, izgubljati se: pot je tonila v mraku; udarci so tonili v hrupu / resnica tone v množici besed 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastopanje stanja osebka, kot ga določa samostalnik: toniti v spanje; toniti v žalost / njegovo ime je tonilo v pozabo ● ekspr. dežela je med vojno tonila v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; ekspr. sonce tone za goro zahaja; redko geologi ugotavljajo, da mesto polagoma tone se pogreza tonèč -éča -e: toneč v spanje, ni ničesar več slišal; toneča ladja; toneče sonce
  24.      tónkin  -a m (ọ̑) bambus, iz katerega izdelujejo zlasti ribiške palice: za spomin hrani ribiško palico iz tonkina
  25.      tónoven  -vna -o prid. (ọ̑) redko tonski1: tonovna višina

   56.904 56.929 56.954 56.979 57.004 57.029 57.054 57.079 57.104 57.129  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA