Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (56.904-56.928)


  1.      tlò  tlà s (ȍ ȁ) knjiž. tla: nizka soba z ilovnatim tlom / to je ugodno tlo za rastline; peščeno, skalnato tlo ♪
  2.      tlorís  in tlóris -a m (ȋ; ọ̑) 1. grafični prikaz vodoravnega prereza stavbe, predmeta s podatki o merah: narisati, povečati tloris; vnesti mere v tloris; tloris hiše, stroja; tloris kleti, nadstropja // podoba, oblikovanost stavbe, predmeta, prostora v vodoravnem prerezu, gledana od zgoraj: izkopavanja so odkrila tloris gradu, mesta; okrogel, podolžen tloris; stanovanjski tlorisi; v nadstropju je tloris drugačen kot v pritličju / stavba je v tlorisu kvadratna ♦ arhit. bazilikalni tloris 2. geom. projekcija predmeta navadno na vodoravno ravnino: naris in tloris 3. knjiž. temelj, osnova: idejni tloris romana; metrični tloris pesmi ♪
  3.      tlorísen  in tlórisen -sna -o prid. (ȋ; ọ̑) nanašajoč se na tloris: tlorisni podatki; tlorisna oblika / tlorisna površina, zasnova / tlorisna ravnina navadno vodoravna projekcijska ravnina ♪
  4.      tó  prisl. (ọ̑) ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: to so bili jezni, ko so ugotovili prevaro; joj, to ga bo bolelo; to se bodo čudili; to se boš načakal / iron. to si (mi) pameten // izraža začudenje, nejevoljo, očitek: kako to leta hitro tečejo; kako to, da te zebe; fantje, dajmo, kaj to dremljete; kaj je to ona napravila iz njega ● ekspr. to ti je fant izraža občudovanje; ekspr. to ti je goljuf velik goljuf je ♪
  5.      toaléta  -e ž (ẹ̑) 1. boljša ženska obleka za posebne priložnosti: zna nositi toaleto; elegantna, preprosta toaleta; modra toaleta iz tila / dolga plesna toaleta; večerna toaleta 2. oblačenje, urejanje svoje zunanjosti: končati toaleto; med toaleto je ne sme nihče motiti; jutranja toaleta; soba za toaleto // knjiž. toaletne potrebščine: pospraviti toaleto v torbico 3. prostor s straniščem in navadno umivalnico, zlasti v javnih lokalih: toaleta je na koncu hodnika; šla je v toaleto, da si popravi pričesko / toaleta za dame; toaleta v letalu ♪
  6.      toaléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na toaleto: toaletni dodatki / toaletni prostori; toaletna mizica mizica s toaletnimi potrebščinami; toaletne potrebščine; toaletna torbica torbica, škatla za toaletne potrebščine; toaletno milo / toaletni papir vpojen, mehek, steriliziran papir ♪
  7.      toast  -a [tóu̯st] m (ọ̑) gastr. 1. na tanke kose narezan, opečen beli oljnati kruh, navadno brez skorje, opečenec: k tatarskemu bifteku ponudimo toast; namazati toast z maslom 2. na tanke kose narezan beli oljnati kruh, navadno brez skorje, za opekanje: opeči toast; zavitek toasta ♪
  8.      toaster  -ja [tóu̯ster] m (ọ̄) električna priprava, v kateri se opekajo kruhove rezine, opekač: opeči kruh v toasterju ♪
  9.      tobáčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tobak: posušeni tobačni listi / tobačna polja / tobačni dim; tobačni izdelki; tobačna industrija; tobačna tovarna tobáčno prisl.: obleka tobačno rjave barve ♪
  10.      tobáčnica  -e ž (ȃ) doza za tobak: vzeti ščep tobaka iz tobačnice; srebrna tobačnica; tobačnica in cigaretnica ♪
  11.      tobák  -a m (ȃ) 1. enoletna kulturna rastlina z velikimi listi, ki vsebujejo nikotin, ali njeni listi: tobak cvete; sušiti in rezati tobak; obirati tobak; nasadi tobaka / makedonski tobak 2. posušeni listi te rastline, pripravljeni za kajenje, njuhanje, žvečenje: kaditi, njuhati, žvečiti tobak; natlačiti pipo s tobakom; klobasa, ščepec tobaka; kupiti zavojček tobaka; duh po tobaku / ekspr. prepovedali so mu tobak kajenje; prodajalec tobaka tobačnih izdelkov ● zastar. piti tobak kaditi; zastar. sedel je in pokal tobak iz kratke pipe kadil; ekspr. to ni vredno pipe tobaka to je vredno zelo malo, nič ◊ bot. kmečki tobak gojena rastlina z zelenkasto rumenimi cveti, Nicotiana rustica; navadni tobak kulturna rastlina z velikimi listi in rdečimi cveti v latu, Nicotiana tabacum; kem. fermentacija tobaka ♪
  12.      tobákov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tobak: tobakovi listi / tobakovi nasadi / tobakov dim; tobakov katran katran, ki nastaja pri kajenju ♪
  13.      tobákovec  -vca m (ȃ) enoletna kulturna rastlina z velikimi listi, ki vsebujejo nikotin: obirati liste tobakovca ♪
  14.      tóbogan  -a m (ọ̑) 1. priprava v obliki nagnjenega korita z gladkim dnom za drsenje, spuščanje sede ali leže: na igrišču so postavili tobogan; otroci se spuščajo po toboganu 2. pri severnoameriških Indijancih dolge nizke sani: naložiti tovor na tobogane ♪
  15.      tobôlec  -lca m (ó) nar. belokranjsko 1. posoda za shranjevanje osle pri košnji; oselnik: kose in tobolci 2. majhna posoda iz lubja: nabirati jagode v tobolec ♪
  16.      tobrálko  -a m (ȃ) tekst. tanek bombažni batist: poletna obleka iz tobralka ♪
  17.      tòč  tudi tóč tóča m (ȍ ọ́; ọ̑) šport. vrtenje telovadca, oprtega na rokah, okrog droga: narediti toč / toč na drogu ♪
  18.      tóča  -e ž (ọ́) 1. padavine v obliki večjih ledenih zrn: toča pada, se usuje; toča je pobila žito, poškodovala drevje; kakor kurja jajca debela toča; huda toča / izstreliti raketo proti toči; pren., ekspr. na borce se je usula ognjena toča ∙ preg. po toči zvoniti je prepozno prepozno je začeti delovati, ukrepati po tem, ko se je kaj neugodnega že zgodilo, je bila škoda že narejena 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa padajočega, udarjajočega: po njih se je usula toča kamenja, krogel / toča besed, očitkov; toča vprašanj ♪
  19.      točáj  -a m (ȃ) 1. gostinski delavec, ki streže gostom pijačo: dela v pivnici kot točaj; točaj v belem suknjiču / priučeni točaj // kdor toči, nataka pijačo: dva od svatov sta bila za točaja 2. zgod., v fevdalizmu visok uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo s pijačo: stregli so pod nadzorstvom stolnika in točaja // naslov za plemiča: bil je imenovan za dvornega točaja ♪
  20.      točájka  -e ž (ȃ) 1. gostinska delavka, ki streže gostom pijačo: dela kot točajka; točajka v bifeju; natakarice in točajke 2. knjiž. natakarica: stregla jima je prijazna točajka ♪
  21.      točájstvo  -a s (ȃ) zgod., v fevdalizmu naslov ali služba točaja: dedno točajstvo ♪
  22.      tóčen 1 -čna -o prid., tóčnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se popolnoma drži določenega časa, roka: čudno, da ga še ni, ponavadi je točen; vlak je bil točen; podjetje je pri dobavah točno; točen je kot ura / točen prihod letala 2. ki pri merjenju česa kaže toliko, kot je v resnici: točni instrumenti; točna tehtnica; točna ura 3. ki se popolnoma sklada z resničnim stanjem, z dejstvi: navesti točen čas, datum; točen izračun; točni podatki; točen rezultat / točna analiza; ta sodba je točna // ki se ujema z originalom: točen prepis pogodbe / kot pripis na listini, dokumentu prepis je točen tóčno 1. prislov od točen: prišel je točno; predstava se začne točno ob petih; ti pojmi niso točno razmejeni natančno, pravilno; ekspr. v službo prihaja do minute točno / elipt. v drami so obnovili, ali točneje, prenovili lansko predstavo 2. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo; natančno: povedal je točno to, kar je mislil / izdelan točno po meri; delo poteka točno po načrtu 3. pog. prav, ravno: točno on je to storil / avtomobil se je ustavil točno pred hišo / ne ve točno, zakaj je odnehal ♪
  23.      tóčen 2 -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na točo: točno zrno / točni oblaki ♪
  24.      tóčenje  -a s (ọ́) glagolnik od točiti: pri točenju je polil precej vina / prepovedali so točenje alkoholnih pijač mladoletnikom / točenje medu ♪
  25.      točílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) kdor toči, nataka pijačo: tega ne bom pil, je rekel točilcu; biti za točilca / točilec v bifeju točaj / točilec pijač ♪

   56.779 56.804 56.829 56.854 56.879 56.904 56.929 56.954 56.979 57.004  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA