Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (5.676-5.700)


  1.      računálniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na (elektronske) računalnike ali računalništvo: računalniška oprema, tehnika / računalniški strokovnjak, tehnik / računalniški center; računalniški čas čas, ki ga porabi računalnik za neposredno obdelavo podatkov; računalniški program; računalniški sistem; računalniška beseda niz znakov, ki jih ima računalnik za eno podatkovno enoto računálniško prisl.: računalniško obdelati podatke ♪
  2.      računálništvo  -a s (ȃ) veda o (elektronskih) računalnikih in njihovi uporabi: hiter razvoj računalništva / diplomirani inženir računalništva; komisija za računalništvo in informatiko ♪
  3.      računálo  -a s (á) 1. priprava s kroglicami kot pripomoček za računanje: vsak učenec je imel svoje računalo; računati na računalo, z računalom / šolsko računalo 2. knjiž., redko (elektronski) računalnik: sestaviti program za računalo / elektronsko računalo ◊ mat. logaritemsko računalo ravnilu podobna priprava za računanje, temelječa na logaritmih ♪
  4.      račúnanje  -a s (ȗ) glagolnik od računati: končati računanje; rezultati računanja so pravilni / pismeno računanje; računanje na pamet, na prste; računanje na računalniku, z računalnikom / danes imajo v šoli računanje matematiko / po njegovem računanju je bil oče že doma ♦ mat. logaritemsko računanje; okrajšano računanje; računanje s celimi števili, z ulomki ♪
  5.      račúnar  -ja m (ȗ) 1. ekspr. matematik: teorija znanega računarja / bil je najboljši računar v razredu 2. slabš. preračunljiv človek: je hladen, pretkan, velik računar; ne mara računarjev; imajo ga za računarja ♪
  6.      račúnarka  -e ž (ȗ) ženska oblika od računar: dobra, hitra računarka / njene oči so bile oči hladne računarke ♪
  7.      račúnarski  -a -o prid. (ȗ) slabš. preračunljiv: računarski človek / računarsko vedenje račúnarsko prisl.: njegove besede zvenijo računarsko ♪
  8.      račúnarstvo  -a s (ȗ) slabš. preračunljivost: ni ga marala zaradi njegovega računarstva; računarstvo in pohlep ♪
  9.      račúnati  -am nedov. (ȗ) 1. opravljati računske operacije: zna brati in računati; hitro, počasi računati / računati hitrost, površino; računa, koliko denarja mu bo ostalo / računati na pamet, na prste, z računalnikom ♦ mat. računati koren, logaritem; računati na pet decimalk natančno 2. dov. in nedov. napisati, povedati dolžni znesek za kaj: računati naročniku blago, prevoz; računati sto dinarjev / računati komu visoke obresti / na uro računa petsto dinarjev 3. ugotavljati, določati: računati mesece po luni / potomstvo se ponekod računa po materini liniji / računal je, kaj mora še narediti mislil, razmišljal 4. na osnovi določenih dejstev, domnev imeti, kar izraža dopolnilo, za uresničljivo, verjetno: letos računajo na večji obisk turistov; računam, da bom čez en teden doma / nihče ni računal na uspeh, z uspehom ni mislil nanj, ga pričakoval 5. misliti na kaj kot na dejstvo in ravnati v skladu s tem: računal je na denar od prodaje, pa se je uštel; računaj, da nas bo pri kosilu najmanj pet / s tem dejstvom je treba računati to dejstvo je treba upoštevati račúnati se star. šteti se, imeti se: računata se med njegove znance računajóč -a -e: jamstvo velja, računajoč od dneva prodaje; spremenil se je v hladno računajočega moža račúnan -a -o: promet, računan v dinarjih; približno, ekspr. okroglo računano stane izdelek tristo dinarjev ♪
  10.      rádionavigácija  -e ž (ā-á) navigacija s pomočjo radijskih valov: antene, naprave za radionavigacijo ♪
  11.      rádionavigátor  -ja m (ā-ȃ) strokovnjak za radionavigacijo: letalski radionavigator ♪
  12.      rádiosignál  -a m (ā-ȃ) radijski signal: sprejemati radiosignale iz vesolja ♪
  13.      radoznàl  -ála -o [au̯] prid. (ȁ ā) knjiž. radoveden: radoznal otrok / radoznali pogledi radoználo prisl.: radoznalo se ozirati ♪
  14.      radoználost  -i ž (á) knjiž. radovednost: premagala jo je radoznalost / radoznalost žensk / z radoznalostjo se poglabljati v knjige z željo po znanju ♪
  15.      rafinácija  -e ž (á) rafiniranje: posodobiti rafinacijo; rafinacija aluminija, nafte; rafinacija sladkorja ♪
  16.      rafinacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rafinacijo: rafinacijski postopek / rafinacijska peč ♪
  17.      rafinátor  -ja m (ȃ) les. stroj za fino drobljenje lesa v vlakna, razvlaknjevalnik: defibrator in rafinator ♪
  18.      rájna  -e ž (ȃ) knjiž. drog, ki stoji prečno na zgornjem delu jambora in vleče jadro navzgor; križ: privezati jadro k rajni, na rajno ♪
  19.      rakavína  in rákavina -e ž (í; á) knjiž., redko rakavo tkivo ♪
  20.      rakovína  in rákovina -e ž (í; á) knjiž., redko rakavo tkivo: rakovina se širi ♪
  21.      ràkrána  in ràk rána -e ž (ȁ-á) publ. velika, nevarna slabost, napaka: nizka produktivnost je rakrana našega gospodarstva ♪
  22.      rána  -e ž (á) 1. kar nastane na mestu, kjer se tkivo pretrga: rana se celi, se gnoji; rana krvavi, peče; rana se je znova odprla; dobiti, imeti rane po vsem telesu; obvezati, razkužiti, zdraviti rano; globoka, gnojna, krvava rana; rana od ugriza, vboda; rana na čelu, hrbtu; pokrit z ranami; krasta na rani / ekspr. biti ves v ranah imeti veliko ran / čista rana ki se ne gnoji; prisadna rana; smrtna rana; ekspr. živa rana; rana na pljučih kaverna; rana na želodcu razjeda / pes si liže rano / rane na sadnem drevju 2. ekspr. kar nastane zaradi duševne bolečine, trpljenja: otrokova smrt ji je vsekala globoko rano; v pogovoru se ni dotaknil njegove boleče, stare rane; ob spominu nanjo se mu je v prsih spet odprla rana je spet začel trpeti / moralne, srčne rane; nezaceljiva rana nesrečne ljubezni ● publ. to je rakava rana v razvoju industrije velika, nevarna slabost, napaka; ekspr. mesto je med vojno pretrpelo strašne rane je bilo zelo poškodovano; čas celi rane ◊ farm. posip za rane; med. rana kar nastane na mestu, kjer se tkivo zaradi zunanje sile pretrga; rana se čisti se manj gnoji; izžigati rane; očistiti rano odstraniti gnoj, tujke; izstrelna rana ki jo naredi krogla ob izstopu iz telesa; odprta rana; vbodna rana; zaprta rana zašita, povita, zaceljena; vet. ugrizna rana ♪
  23.      ránar  -ja m (ȃ) ranocelnik: ranar mu je prevezal rano, puščal kri / vaški ranar ♪
  24.      ránarstvo  -a s (ȃ) ranocelništvo: spozna se na ranarstvo / preganjati ranarstvo ♪
  25.      ránast  -a -o prid. (á) ki ima rane: ranaste dlani / bil je ves ranast ♪

   5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA