Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (56.729-56.753)


  1.      tímpan  -a m (ȋ) nav. mn., muz. glasbilo v obliki kotla, ki ima čez odprtino napeto kožo; pavka: udarjati na timpane; skladba za godalni orkester in timpane ♪
  2.      tímpanon  -a m (ȋ) um. 1. trikotni zaključek na pročelju in začelju antičnega svetišča: arhitrav in timpanon 2. ploskev med preklado in lokom nad portalom, nadvratno čelo: timpanon gotskega portala; timpanon z reliefi ♪
  3.      timski  tudi teamski -a -o [tímski] prid. (ȋ) nanašajoč se na tim: timsko vodenje / timske raziskave; timsko delo / timski igralci ♪
  4.      timskost  tudi teamskost -i [tímskost] ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost timskega: timskost dela / šport zahteva timskost ♪
  5.      tín  -a m (ȋ) grad. pomol iz hišnega zidu, na vseh straneh obzidan; izzidek: tridelno okno v tinu ♪
  6.      tinejdžer  ipd. gl. teenager ipd. ♪
  7.      tíngeltángel  -gla [-gǝl-] m (ȋ-á) ekspr. 1. zvonjenje, pozvanjanje: v daljavi je bilo slišati tingeltangel 2. lahkotna glasba: kdo bo poslušal ta tingeltangel 3. lahkotna, preprosta predstava: jeziti se na tiste, ki so uprizorili ta tingeltangel / hoditi v tingeltangel zabaviščni lokal s takimi predstavami 4. živahno, hrupno dogajanje: opazovati velesejemski tingeltangel ♪
  8.      tingírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. barvati: tingirati les / tingirati kipec z zlatom zlatiti tingíran -a -o: rdečkasto tingirana rudnina ♪
  9.      tinktúra  -e ž (ȗ) farm. alkoholna raztopina zdravilnih snovi: pripraviti tinkturo; mazati se s tinkturo / jodova, opijeva tinktura ♦ kem. lakmusova tinktura vodna raztopina lakmusa ♪
  10.      tínta  -e ž (ȋ) pog. črnilo: tinta obledi; izdelovati tinto; pisati, umazati se s tinto; črn kot tinta / modra, rdeča, zelena tinta; nevidna tinta nevidno črnilo; suha tinta kemično črnilo ∙ ekspr. mazati si prste s tinto hoditi v šolo; ukvarjati se s pisateljevanjem; delati v pisarni ♪
  11.      tínten  -tna -o prid. (ȋ) pog. črnilen: tintni madeži ∙ tintni svinčnik svinčnik z vložkom, ki vsebuje vodotopno barvilo vijoličaste barve ♪
  12.      tíntnica  -e ž (ȋ) bot. užitna lističasta goba z belim, črnim valjastim ali zvonastim klobukom, Coprinus: nabirati tintnice / velika tintnica ♪
  13.      tíntnik  -a m (ȋ) pog. črnilnik: napolniti tintnik; kovinski tintnik / pomakati pero v tintnik ♪
  14.      típ 1 -a m (ȋ) 1. kar tvorijo izdelki iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti, zlasti glede oblike, zgradbe: izdelovati, opisovati tipe; tovarna načrtuje nov tip stroja; športni tip avtomobila; tipi ladij, letal, motorjev / uporabljati pri tiskanju več tipov črk; predpisati tip moke za polbeli kruh; čevlji tipa mokasin // kar tvorijo stvari iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti sploh: proučevati tipe organizmov; deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih; mediteranski tip hiše; panonski tip vasi; podnebni tipi; poskus razvrstitve stilnih tipov; tipi slovarjev; tipi srednjih šol / afriški, nordijski tip človeka; materinski tip ženske; praktični, razmišljajoči tip človeka; bila je športni tip; sin je drugačen tip kot oče / slušni tip človeka ki si najbolje zapomni to, kar sliši ∙ pog. ona ni moj tip ne ustreza mojemu okusu, predstavam 2. v povedni rabi, z rodilnikom kar ima v veliki meri lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se uvršča v posebno skupino stvari iste vrste: ta zgradba predstavlja tip enostanovanjske hiše; to je čisti tip gotske stavbe / ta človek je bil tip povojnega aktivista; to je tip modernega pisatelja / z oslabljenim pomenom: humoreska gogoljevskega tipa; pesmi izpovednega tipa izpovedne pesmi 3. slabš. človek z določenimi negativnimi lastnostmi: ta tip je še vsakega ogoljufal; s tem tipom nočem imeti opravka; nevaren, sumljiv tip // ekspr. človek, oseba sploh: ogovoril ga je neznan tip; bil je zanimiv tip / ona ni tip, ki bi to mirno uredil 4. lit. literarni lik, za katerega je značilna kaka zelo poudarjena, lahko razpoznavna značajska poteza: v pravljici ostajajo ljudje od začetka do konca tipi; veseloigra z ustaljenimi tipi; tip hinavca, skopuha, upornika ◊ antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip človeka; gozd. gozdni tip gozd glede na drevesne vrste, starost in višino dreves ter glede na način gospodarjenja z njim; lingv. mešani naglasni tip; samostalnik roka se sklanja po tipu gora; med. piknični tip človeka; psih. tip razred, kategorija oseb s skupnimi prevladujočimi duševnimi, telesnimi lastnostmi; ekstravertirani, introvertirani tip človeka; um. cerkev dvoranskega tipa; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine ♪
  15.      típ 2 -a m (ȋ) čut za zaznavanje predmetov z dotikom, pritiskom: imeti dobro razvit tip; vid, tip in drugi čuti / učiti se prepoznavati predmete s tipom ♪
  16.      tipálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tipanje: tipalna sposobnost / tipalni organ / tipalne in iskalne naprave ♦ anat. tipalne brbončice brbončice na površini kože; tipalno telesce skupek celic v koži, občutljiv za dotik; zool. tipalne ščetine trše, resaste dlake nekaterih živali, s katerimi tipajo ♪
  17.      tipálka  -e ž (ȃ) 1. nav. mn. gibljiv parni organ na glavi nekaterih nižje razvitih živali za tipanje, vohanje: raki imajo dva para tipalk; tipalke metulja; pren., ekspr. proizvajalci avtomobilov so iztegovali svoje tipalke na različne trge 2. elektr. priprava z izolirano konico za merjenje električne napetosti: s tipalko se dotakniti obeh polov baterije ♪
  18.      tipálnica  -e ž (ȃ) nav. mn. gibljiv parni organ na glavi nekaterih nižje razvitih živali za tipanje, vohanje: polž je iztegnil tipalnice; dolge, nitaste, pahljačaste tipalnice; pren., ekspr. tajna obveščevalna služba je imela povsod svoje tipalnice ♦ zool. v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih ♪
  19.      tipálo  -a s (á) 1. tipalni organ: okušalo in tipalo 2. fiz. priprava, ki merjeno količino spreminja v električne signale: namestiti tipala v avtomobil, letalo / temperaturno, tlačno tipalo ♦ teh. votlinsko tipalo za merjenje premera odprtin, vrtin ♪
  20.      típati  -am in -ljem nedov. (ȋ ȋ) 1. zaznavati s tipom: tipati s prsti, z ustnicami; zveri dobro vohajo in tipajo // dotikati se česa s prsti, z roko a) zaradi ugotavljanja lastnosti, značilnosti: tipati tkanino, volno / tipati žilo ugotavljati, kako bije, utripa srce b) zaradi ugotavljanja česa sploh: tipati otrokovo vroče čelo; tipal se je po nogi in začutil kri c) zaradi iskanja česa: tipal je po žepu in otipal svinčnik; tipati po steni, kje je stikalo / starkine roke so tipale po palici; tipati za vžigalicami / ekspr. tipati za pravo besedo iskati jo / v temi sta tipala pot 2. ljubkovalno prijemati koga, navadno žensko: začel jo je objemati in tipati 3. med. preiskovati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: tipati bezgavke 4. s prislovnim določilom dotikajoč se predmetov hoditi, iti: tipati proti izhodu, skozi grmovje / ekspr. z avtomobilom je previdno tipal po zasneženi cesti počasi peljal; pren. v teh pesmih tipa pesnik v nov svet 5. ekspr. preiskujoče gledati, ogledovati: pogledi vseh so radovedno tipali ujetnika; z daljnogledom tipati po pobočjih, za stražarjem / s preiskujočimi očmi je tipal bratov obraz 6. ekspr. s previdnim poizvedovanjem, izpraševanjem poskušati izvedeti kaj: najprej je samo tipal, potem pa kar naravnost vprašal; ni tak, da bi tipal po ovinkih / komisija še vedno tipa za vzroki nesreče // s preiskovanjem, razmišljanjem skušati priti do česa: tipati za resnico; tipati za pravimi vzroki nesporazumov / s temi poskusi so začeli šele tipati za novim virusom 7. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi se širiti, razširjati: skozi lino tipa mesečina; prvi sončni žarki so tipali po morski gladini / bukovo zelenje je tipalo vse više v goro ● ekspr. po šipah so tipale snežinke rahlo padale; ekspr. žaromet je tipal po taborišču preiskoval taborišče; ekspr. tudi nas tipajo nadloge s stoterimi prsti tudi mi imamo veliko nadlog; ekspr. tipati se skozi neznanke življenja spoznavati, raziskovati jih tipáje: tipaje in obotavljaje se je začel spraševati; hodila je počasi, tipaje s palico tipajóč -a -e: kmet ogleduje klase, tipajoč jih s prsti; prvi tipajoči poskusi ♪
  21.      típen 1 -pna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tip2: tipni organ / dotik, pritisk in drugi tipni občutki; vidne, slušne in tipne zaznave ♪
  22.      típen 2 -pna -o prid. (ȋ) knjiž. otipljiv: bula je tipna ♪
  23.      típičen  -čna -o prid., típičnejši (í) ki ima take lastnosti, značilnosti, da osebo, stvar, pojav uvršča v posebno skupino iste vrste: analizirati problematiko na nekaj tipičnih primerih; tipični znaki bolezni; tipičen pojav; tak potek, razvoj je tipičen; gojiti za to pokrajino tipične rastline // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bil je tipičen birokrat; po videzu je tipičen severnjak típično prisl.: ravnala je tipično žensko / v povedni rabi zanj je tipično, da vedno zamuja; sam.: za to umetnost je značilno upodabljanje tipičnega ♪
  24.      típičnost  -i ž (í) lastnost, značilnost tipičnega: novim stavbam manjka pokrajinske tipičnosti; tipičnost italijanskih neorealističnih filmov / opisovati meščansko življenje v njegovi tipičnosti ♪
  25.      típika  -e ž (í) kar je tipično za kaj: makedonska folklorna tipika; tipika našega jezika; ohranjanje tipike posameznih naselij ♪

   56.604 56.629 56.654 56.679 56.704 56.729 56.754 56.779 56.804 56.829  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA