Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (56.704-56.728)



  1.      tik  predl., z rodilnikom za izražanje neposredne bližine: tik gozda je sprehajalna pot; usedla se je tik njega; stati tik okna, vrat; utaborili so se tik reke
  2.      tík  medm. () posnema enakomerno se ponavljajoče šibke glasove pri premikih urnega mehanizma: tik, tik, tik, je udarjal metronom; prim. tiktak
  3.      tíkanje 1 -a s () glagolnik od tikati1: sprijateljila sta se in prešla na tikanje
  4.      tíkatáka  in tíka táka medm. (-ā) posnema enakomerno se ponavljajoče šibke glasove pri premikih urnega mehanizma: ura se oglaša: tikataka, tikataka
  5.      tíkati 1 -am nedov. () uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe ednine: bil je v dvomih, ali naj jih tika ali vika; dovolila mu je, da jo tika; z vsemi se tika
  6.      tíkati se  tíčem se tudi tíkam se nedov. () biti v zvezi, povezanosti s čim: ta problem se mene ne tiče; odločijo naj tisti, ki se jih stvar najbolj tiče // z rodilnikom, v zvezi kar se tiče izraža omejitev trditve na predmet: kar se mene tiče, je vse urejeno; kar se pisanja tiče, sem zelo len; kar se stroškov tiče, jih bomo že zmogli ● ekspr. mi smo mi, kaj se nas tičejo drugi izraža samozavest; ekspr. nazadnje, kaj se nas to tiče izraža malomarno zavrnitev tíkati nar. zahodno dotikati se: prosim, ne tikaj tega; tikati z roko tičóč se -a -e: vprašanja, tičoča se varstva narave
  7.      tíkniti  -em dov.) dati glas tik: ura je še nekajkrat tiknila, nato se je ustavila
  8.      tíkov  -a -o prid. () nanašajoč se na tik1: tikovi gozdovi; tikov les / tikova omara
  9.      tíkpovôjen  -jna -o prid. (-ō) knjiž. nanašajoč se na čas tik po vojni: tikpovojne razmere / tikpovojni čas // nanašajoč se na čas tik po drugi svetovni vojni: značilnosti tikpovojnega slovenskega pesništva
  10.      tikták  -a m (ā) enakomerno se ponavljajoč šibek glas pri premikih urnega mehanizma: tiktaki ure // tiktakanje: motil ga je preglasen tiktak budilke
  11.      tíkták  prisl. (-á) nar. zahodno zelo hitro, takoj: tiktak bomo nazaj; knjiga je bila tiktak prodana
  12.      tíkták  in tík ták medm. (-á) posnema enakomerno se ponavljajoče šibke glasove pri premikih urnega mehanizma: vse je tiho, slišati je le uro: tiktak, tiktak; prim. tak, tik
  13.      tiktákati  -am nedov. (ā) dajati glas tiktak: budilka tiktaka; na steni tiktaka stara ura; enakomerno, tiho tiktakati / sprožil je metronom, da je začel tiktakati / pokvarjena ura že spet tiktaka gre / ekspr. srce mu močno tiktaka bije, utripa tiktakajóč -a -e: tiktakajoč peklenski stroj
  14.      tíkva  -e ž () nar. vzhodno 1. buča: saditi tikve / jesti tikve; zrela tikva 2. glava: udariti koga po tikvi / imeti prazno, trdo tikvo
  15.      tikvínje  -a s () nar. vzhodno stebla, listi buče: zaplesti se v tikvinje na njivi
  16.      tíl  -a m () tanka, mrežasta tkanina iz bombaža ali kemičnih vlaken: til za zavese; večerna obleka iz tila
  17.      tílbury  in tílberi -ja [prva oblika tilberi] m () nekdaj lahka kočija na dveh kolesih, navadno s streho, ki se da zložiti nazaj: voziti se v tilburyju
  18.      tílda  -e ž () tisk. grafično znamenje v obliki ležeče vijuge zlasti za označevanje palatalnega izgovora n v španskem jeziku: v besedi señor je nad n tilda ♦ lingv. grafično znamenje v obliki ležeče vijuge za označevanje neizpisane besede, enote, obravnavane v slovarju, vijuga
  19.      tílničen  -čna -o [tudi n] prid. () nanašajoč se na tilnik: tilnične mišice; tilnična peresa čaplje / tilnične bolečine
  20.      tílnik  -a [tudi n] m () zadnji del vratu: lasje mu segajo daleč na tilnik; zavezati si ruto na tilniku; zabolelo ga je v tilniku; močen, ekspr. bikovski tilnik; zagorel tilnik; otrpnjenje tilnika / pri padcu si je zlomil tilnik ∙ ekspr. skloniti, upogniti tilnik pred kom ukloniti se, vdati se; podrediti se; ekspr. upogniti, zlomiti komu tilnik pripraviti ga do tega, da zataji svoje prepričanje; narediti ga pokornega, ponižnega; knjiž. sedeti komu na tilniku sedeti komu na vratu
  21.      tim  in team -a [tím] m () knjiž. 1. skupina ljudi, ki opravlja skupno delo, delovna skupina: izbrati tim za določeno nalogo; uspešen, velik tim; člani tima / strokovni, zdravniški tim / delati v timu 2. skupina športnikov, ki nastopa na isti strani v športni igri; moštvo: kateri tim je zmagal; sestaviti tim; trener tima / košarkarski, odbojkarski tim
  22.      timbre  -a [têmbr] m (ē) knjiž. barva: spoznati glas po žametnem timbru / pesniška zbirka ima slovenski timbre izrazite slovenske poteze, značilnostimuz. lastnost tona, odvisna od števila in jakosti alikvotnih tonov; barva tona
  23.      time-out  tudi time out -a [tájmát] m (-) šport., pri košarki, odbojki krajša prekinitev igre na zahtevo trenerja, kapetana moštva, minuta odmora: trener se med time-outom posvetuje z igralci
  24.      tímijan  -a m () vrtna zdravilna ali začimbna rastlina s sivo zelenimi dlakavimi listi in drobnimi rožnatimi cveti: gojiti timijan / dodati omaki timijan ♦ bot. močno dišeča zelnata ali delno olesenela rastlina z drobnimi listi; materina dušica
  25.      tímijanov  -a -o prid. () nanašajoč se na timijan: timijanov vonj / timijanov čaj

   56.579 56.604 56.629 56.654 56.679 56.704 56.729 56.754 56.779 56.804  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA