Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (56.579-56.603)



  1.      téstis  -a m (ẹ̑) nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja semenčice, moška spolna žleza: vnetje testisov
  2.      testó  -á s (ọ̑) z gnetenjem, mešanjem obdelana zmes iz moke, tekočine in dodatkov, ki se uporablja za pripravo kruha, peciva: testo naraste, vzhaja; delati, pripravljati testo; gnesti, mesiti, stepati, valjati, vleči testo; gladko, gosto, mehko, rahlo testo; testo iz bele moke; tanka plast testa; vrste testa / biskvitno, gneteno, kvašeno testo; rezančno testo; testo za krofe, palačinke; deska, mešalnik za testo ● ekspr. ta človek je iz drugačnega testa ima drugačne, navadno pozitivne lastnosti, sposobnostiagr. mesno testo zmes iz drobno sesekljanega mesa z dodatkom vode, soli in dišav, ki se uporablja za izdelavo klobas; sirno testo sirna gmota v izdelanem siru; čeb. sladkorno testo zmes iz sladkorne moke in medu za krmljenje čebel; gastr. testo naj pol ure počiva iz napravljenega testa naj se naredi pecivo čez pol ure; krhko testo gneteno testo, ki vsebuje precej maščobe; krompirjevo testo; kuhano ali paljeno testo iz moke, masla, jajc, umešano v vreli vodi; linško testo krhko testo z začimbami; listnato, masleno testo; pivovo testo; vlečeno ali vlečno testo iz moke, vode in malo maščobe, ki se da zelo tanko razvaljati in razvleči
  3.      testosterón  -a m (ọ̑) med. moški spolni hormon ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona
  4.      téstoven  -vna -o prid. (ẹ̑) redko tésten: testovna vprašanja
  5.      tèšč  -a -e tudi -à -è [tǝšč] prid., tudi neskl. (ǝ̏ ǝ̀, ) navadno v povedni rabi ki tega dne še ni jedel: danes sem še tešč; tešča je odšla na pot ● star. tešče žitno zrno prazno, jalovo tèšči -a -e sam.: samo tešči lahko dajo kri; na tešče je vzel zdravilo v stanju, ko tega dne še ni jedel; ekspr. že na tešče je pijan navsezgodaj
  6.      tešíti  -ím tudi téšiti -im nedov., téši ( í; ẹ̄ ẹ̑) 1. delovati, vplivati na koga tako, da bi bil manj žalosten, nesrečen, vznemirjen: mati teši otroka; tešiti koga s pesmijo; potrpežljivo tešiti / tešila jih je misel, da bodo kmalu spet doma / saj bo bolje, jo je tešil / star. tešiti razigrane otroke miriti 2. zadovoljevati svojo potrebo, željo po hrani, pijači: tešiti lakoto; tešiti (si) žejo z vodo / knjiž. tešiti spolni nagon zadovoljevati 3. povzročati, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: s pitjem tešiti svojo jezo / tešiti bolečino tešèč -éča -e: sedel je za mizo, tešeč svojo radovednost z branjem
  7.      têta  -e ž (é) 1. sestra očeta ali matere: teta nas je obiskala; ima dva strica in tri tete / mala ali mrzla teta očetova ali materina sestrična; stara teta očetova ali materina teta ∙ biti, ostati (doma) za teto v kmečkem okolju biti, ostati neporočen pri poročenem bratu, sestri // navadno kot nagovor starejša znana ženska: teta, koliko je ura 2. etn. ženska, ki sodeluje pri pripravljanju, razmeščanju bale in spremlja nevesto k poroki: biti, iti za teto; starešina in teta
  8.      tétaničen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tetanijo: tetanični napad / tetanični krč
  9.      tetaníja  -e ž () med. bolezen z dolgotrajnimi krči, navadno zaradi pomanjkanja kalcija v krvi: zdraviti tetanijo ♦ vet. pašniška tetanija ki se pojavlja pri kravah molznicah na paši
  10.      tétanusen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tetanus: tetanusni bacil / tetanusni serum
  11.      tète  medm. () 1. izraža začudenje, nejevoljo: tete, zakaj si to naredil 2. izraža omalovaževanje, zavračanje govorjenja koga: tete, si mu rekel, pa ravno ti / kdo bi to verjel, tete(tè) 3. izraža občudovanje: tete, glej ga korenjaka / tete, je mlasknil, ko jo je pogledal
  12.      têtica  -e ž (é) ljubk. teta: tetica mi je prinesla darilo / kot nagovor tetica, počakajte malo
  13.      têtič  -íča m (é í) nar. koroško tetin mož: to je moj tetič
  14.      têtin  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na teto: tetin obraz / brati tetino pismo
  15.      tetíva  -e ž () vrvica, žica, ki povezuje konca ukrivljene palice pri loku: tetiva poči; napenjati, nategovati tetivo; položiti puščico na tetivo; biti napet kot tetiva ◊ anat. močno tkivo, ki veže mišice na kost; kita; geom. daljica, ki povezuje dve točki krivulje
  16.      tetíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na tetivo: tetivna napetost ♦ geom. tetivni mnogokotnik mnogokotnik, katerega stranice so tetive
  17.      têtka  -e ž (é) ljubk. teta: tetka je prišla na obisk; striček in tetka / kot nagovor dobro jutro, tetka ∙ šalj. zvitorepa tetka lisica
  18.      tétovec  -vca m (ẹ̑) agr., navadno v zvezi fižol tetovec nizki fižol z debelejšimi belimi zrni
  19.      tetovírati  -am dov. in nedov. () z vnašanjem barvila v kožo z vbodi, vrezi narediti na njej neizbrisne podobe, znake: dal se je tetovirati; tetovirati obraz, roko; tetovirati mornarje / tetovirati znamenje na prsi ♦ vet. tetovirati žival s tetovirnimi kleščami vtisniti ji v kožo znak zaradi lažjega razpoznavanja tetovíran -a -o: tetoviran obraz; moški s tetovirano roko; bil je tetoviran po prsih
  20.      tetovíren  -rna -o prid. () ki je za tetoviranje: tetovirni pripomočki ♦ vet. tetovirne klešče kleščam podobna priprava za vtisnjenje znaka živali v kožo
  21.      tétra 1 -e ž (ẹ̑) tekst. redko tkana, mehka bombažna tkanina iz več plasti, navadno za plenice: izdelki iz tetre; neskl. pril.: tetra plenice
  22.      tétra 2 -e ž (ẹ̑) zool. majhna, zelo pisana južnoameriška riba, Hyphessobrycon: opazovati tetre / progasta, rdeča tetra
  23.      tetra...  ali tétra... in tetra... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število štiri: tetraeder, tetraklorid
  24.      tetraéder  -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejujejo štirje trikotniki, četverec: prostornina tetraedra / pravilni tetraeder ki ga omejujejo štirje skladni enakostranični trikotniki
  25.      tetraetíl  -a m () kem., v zvezi svinčev tetraetil oljnata tekočina, ki se dodaja bencinu za preprečevanje prehitrega zgorevanja v motorju

   56.454 56.479 56.504 56.529 56.554 56.579 56.604 56.629 56.654 56.679  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA