Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (55.804-55.828)



  1.      šús  -a m () 1. nižje pog. izstrelitev krogle, naboja; strel: šus v glavo, nogo / šus ga je samo oplazil 2. žarg. negativna ocena (v šoli): dati, dobiti šus; ima dva šusa 3. nižje pog. nepremišljen, neuglajen človek: kako moreš biti tak šus ● žarg., šport. peljal je šus spustil se je naravnost po strmini navzdol
  2.      šušljáti  -ám nedov.) 1. nav. 3. os., ekspr. skrivaj govoriti, pripovedovati, zlasti kaj neprijetnega: ljudje že nekaj šušljajo; šušljali so si, da je poneverjal; brezoseb. o njem se je marsikaj šušljalo // redko šepetati: šušljati komu na uho 2. izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s; šešljati: kadar se razburi, močno šušlja 3. ekspr. šumeti, šelesteti: v vrhovih dreves je šušljal veter / listi papirja so šušljali šušljajóč -a -e: šušljajoči glasovi
  3.      šušmár  -ja m (á) nav. slabš. 1. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: ni dramatik, ampak navaden šušmar; pri tem delu se je pokazal kot pravi šušmar 2. kdor opravlja navadno obrtniška dela brez dovoljenja: hišo je gradil s šušmarji; obrtniki in šušmarji
  4.      šušmáriti  -im nedov.) nav. slabš. 1. nestrokovno, površno opravljati kako delo: šušmaril je v pravdnih zadevah 2. opravljati navadno obrtniška dela brez dovoljenja: po delu v avtomehanični delavnici tudi šušmari
  5.      šušmárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na šušmarje ali šušmarstvo: šušmarsko pisanje, zdravljenje / šušmarski prevod / s šušmarskim delom dobro zasluži šušmársko prisl.: naloge se je lotil prav šušmarsko
  6.      šušmárstvo  -a s () nav. slabš. 1. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: zdravniki so mu očitali šušmarstvo 2. opravljanje navadno obrtniških del brez dovoljenja: preprečevati šušmarstvo
  7.      šušnjáti  -ám nedov.) redko izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s; šešljati: otrok šušnja
  8.      šúštar  -ja m () 1. nižje pog. čevljar: učiti se za šuštarja 2. nar. žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na deblu lipe je bila gruča šuštarjev ● žarg., igr. biti šuštar pri nekaterih igrah s kartami igralec, ki pri igri ne doseže nobene točke, zmage
  9.      šúštarski  -a -o prid. () nižje pog. čevljarski: šuštarski stolček ♦ etn. šuštarska polka polka, pri kateri se v prvem delu posnema delo čevljarja; tur. šuštarski dan tradicionalna zabavna prireditev s čevljarskim sejmom v Tržiču
  10.      šuštéti  -ím nedov. (ẹ́ í) dajati rahle, nezveneče glasove: suho listje šušti; veje šuštijo v vetru; brezoseb. v travi šušti // povzročati rahle, nezveneče glasove: šušteti s papirjem šuštèč -éča -e: svilena šušteča ruta
  11.      šúta  -e ž (ú) nar. dolenjsko drobno kamenje za nasipanje: navoziti šuto na cesto; kup šute
  12.      šútast  -a -o prid. (ú) nar. zahodno omejen, neumen: imel je šutasto ženo
  13.      šváb  -a m () 1. slabš. Nemec, zlasti kot okupatorski vojak: streljali so na švabe 2. zool. ščurku podobna žuželka, ki živi v hišah, Blatella germanica: v shrambi so se zaredili švabi
  14.      švapánje  -a s () glagolnik od švapati: na Gorenjskem poznajo švapanje
  15.      švapáti  -ám nedov.) lingv. izgovarjati dvoustnični v namesto nekdanjega trdega l pred srednjimi in zadnjimi samoglasniki: na Gorenjskem švapajo
  16.      švéder  -dra m (ẹ́) nav. mn., ekspr. obrabljen, ponošen čevelj: obut je v stare švedre
  17.      švédski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Švede ali Švedsko: švedski jezik / švedski film / švedska kuhinja funkcionalno oblikovani in razporejeni kuhinjski elementiagr. švedski jahači kozolcu podobna naprava za sušenje krme; žični kozolec; šport. švedska gimnastika telesne vaje za oblikovanje pravilne drže telesa in skladno krepitev mišic; (švedska) skrinja skrinji podobno telovadno orodje, zlasti za preskoke
  18.      švéjkovstvo  -a s (ẹ̑) ekspr. ravnanje ali vedenje, podobno Švejkovemu: njegovo švejkovstvo jih je spravilo v smeh
  19.      švèrc  in švêrc švêrca m ( é; ) nižje pog. tihotapljenje, tihotapstvo: šverc z mamili ● nižje pog. avtomobil je kupil na šverc nezakonito, skrivaj
  20.      švícarski  -a -o prid. () nanašajoč se na Švicarje ali Švico: švicarski hribi / kupil je švicarsko uro / švicarska garda iz švicarskih vojakov sestavljena papeževa telesna straža v Vatikanušah. švicarski sistem sistem tekmovanja, po katerem igrajo med seboj igralci s (približno) enakim številom točk
  21.      švígašvága  -e in -a m (-á) ekspr. kdor zaradi koristi prilagaja svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram: bil je navaden švigašvaga
  22.      švíga švága  prisl. (-á) izraža hitro premikanje v različne smeri, na vse strani: mravlje so šviga švaga tekale po razdrtem mravljišču / ekspr. če streljajo za teboj, teci šviga švaga cikcakekspr. njun pogovor je bil preveč šviga švaga hitro spreminjajoč se in površen
  23.      švígati  -am nedov. () 1. zelo hitro letati: lastovka šviga okoli stolpa / letala so švigala nad mestom // drug za drugim zelo hitro letati: krogle švigajo mimo oken; puščice so švigale proti napadalcem / iskre švigajo po zraku // nav. ekspr. nenadoma, zelo hitro iti, tekati: ljudje so švigali po ulici / avtomobili švigajo mimo zelo hitro vozijo; ribice so švigale sem ter tja zelo hitro plavale 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojavljati, prikazovati kje: bliski so švigali na vse strani; plameni so švigali proti nebu; pren., ekspr. različne misli so mu švigale po glavi 3. ekspr. na hitro pogledovati: z očmi je švigala po ljudeh / z jeznim pogledom je švigal po njem jezno ga je pogledoval 4. ekspr. večkrat udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švigati z bičem po živali švigajóč -a -e: švigajoči plameni; nemirno švigajoče oči
  24.      švigàv  -áva -o in švígav -a -o prid. ( á; ) nav. ekspr. ki šviga: švigavi bliski / švrkal je konja s švigavim bičem
  25.      švígelj  -glja m (í) nar. 1. zelo dolga in tanka palica: zamahovati s švigljem 2. zelo velik in suh človek: ta švigelj nima nobene moči

   55.679 55.704 55.729 55.754 55.779 55.804 55.829 55.854 55.879 55.904  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA