Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (5.576-5.600)



  1.      prizti  -zm dov.) 1. z besedo, kretnjo izraziti, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen: obtoženec je dejanje priznal; priznati krajo, zločin; priznal je, da je zažgal hišo; priznati po mučenju / priznam, da sem to storil // strinjati se, da kako dejstvo pri osebku v resnici obstaja: priznati napako, poraz; ni hotel priznati, da tega ne zna; odkrito si priznati nesposobnost / moram priznati, da tega ne vem / priznati očetovstvo // narediti, da kako osebno dejstvo izve kdo drug: priznal ji je ljubezen; drug drugemu sta priznala strah 2. izraziti, imeti prepričanje, da kaj je, obstaja: priznati eksistenco boga; prizna samo to, kar fizično zaznava / ne prizna potrebe po duhovnosti // izraziti mnenje, da kako pozitivno dejstvo obstaja pri kom: priznati komu prvenstvo v čem; priznati mu spretnost pri reševanju problemov; treba mu je priznati, da je prizadeven ∙ ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti 3. izraziti strinjanje z zakonitostjo, veljavnostjo česa: priznati novo državo, vlado; priznati spremenjeno mejo / priznati izpit, spričevalo; priznati učbenik / priznati kak nauk / priznati avtoriteto koga // izraziti mnenje, da je kdo pomemben, zaslužen: priznati umetnika / priznati umetniško delo 4. izjaviti, da je kdo upravičen do česa: priznati delavcu dodatek za ločeno življenje / priznati narodu pravico do samoodločbe 5. v zvezi z za izjaviti, da je kdo to, kar izraža določilo: priznal ga je za sina / priznati kaj za dobro, pravilno prizn -a -o 1. deležnik od priznati: priznana tatvina; v določeni družbi priznane vrednote; učbenik uradno ni priznan ♦ šol. priznana izobrazba izobrazba, ki se prizna na osnovi izkušenj brez ustreznega šolanja 2. ki ima ugled, veljavo: priznan strokovnjak; hotel s priznano kuhinjo / priznana oddaja
  2.      priznaválec  -lca [c in lc] m () knjiž. kdor kaj priznava: bil je občudovalec in priznavalec discipline
  3.      priznaválen  -lna -o prid. () 1. ki izraža priznanje, pohvalo: priznavalen pogled; kritika tega dela je bila priznavalna 2. s katerim se kaj priznava, potrjuje: spričevala, diplome in druge priznavalne listine priznaválno prisl.: priznavalno pokimati komu
  4.      priznavalnína  -e ž () stalna ali občasna denarna pomoč borcem, udeležencem narodnoosvobodilnega boja: dodeliti, priznati priznavalnino borcem s prenizkimi dohodki; povišanje priznavalnine
  5.      prizvanje  -a s () glagolnik od priznavati: priznavanje napak / vzajemno priznavanje diplom / priznavanje nujnosti, pravilnosti česa / namesto odobravanja in priznavanja je bil deležen nasprotovanja
  6.      prizvati  -am nedov. () 1. z besedo, kretnjo izražati, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen: na zaslišanju so drug za drugim priznavali sodelovanje pri atentatu; priznavati zločine // strinjati se, da kako dejstvo pri osebku v resnici obstaja: priznavati napake; priznava, da tega ne ve / vedno je priznaval, da je bil njihov učenec // delati, da kako osebno dejstvo izve kdo drug: priznavali so dekletom ljubezen in jim obljubljali zakon; priznaval mu je svoje skrivnosti 2. izražati, imeti prepričanje, da kaj je, obstaja: ateisti ne priznavajo boga; priznava le fizični svet / prednosti tega predloga ne priznavajo // izražati mnenje, da kako pozitivno dejstvo obstaja pri kom: priznavati komu sposobnosti, zasluge; priznavajo mu, da je veliko storil zanje 3. izražati strinjanje z zakonitostjo, veljavnostjo česa: novega režima ne priznavajo vse države / priznavali so jim izpite na sorodni fakulteti / ne priznavajo nobene avtoritete / publ. letošnja moda priznava veliko stvari dovoljuje, dopušča // izražati mnenje, da je kdo pomemben, zaslužen: priznavati umetnika; vsi ga priznavajo in hvalijo / pravi humanizem priznava vsakega človeka ga upošteva / kritiki njegovo zadnje umetniško delo navdušeno priznavajo 4. izjavljati, da je kdo upravičen do česa: priznavati pokojnine ob določenih pogojih / priznavati narodu pravico, da sam odloča o sebi 5. v zvezi z za izjavljati, da je kdo to, kar izraža določilo: priznava ga za sina / priznava jo za zaveznico; priznava se za člana manjšinskega naroda / tega dela ne priznava za svoje priznavajóč -a -e: na pol priznavajoč krivdo; priznavajoče besede; prisl.: priznavajoče pokimati z glavo
  7.      pŕleščina  -e ž () prleško narečje: poslušati prleščino / govoriti v prleščini
  8.      probkovína  -e ž (í) zastar. pluta, plutovina: zamaški iz probkovine
  9.      procájna  -e ž () nar. košara, cajna: nesti v procajni
  10.      prodajálna  -e ž () prostor, v katerem se prodaja: stopiti v prodajalno / prodajalna čevljev, s čevlji
  11.      prodína  -e ž (í) zastar. prodišče, prod: obtičati na prodini
  12.      pródnat  -a -o prid. (ọ̑) poln proda: prodnat breg / zemlja je prodnata
  13.      prodornína  -e ž () knjiž. predornina: vzorci prodornin
  14.      prodovína  -e ž (í) knjiž. prod: s prodovino pokrita steza / povleči čoln na prodovino
  15.      profacija  -e ž (á) glagolnik od profanirati: profanacija umetnosti
  16.      profesiolec  -lca m () kdor se poklicno ukvarja s čim: postati profesionalec; število profesionalcev v tem športu; amaterji in profesionalci // ekspr. kdor strokovno, dobro opravlja kako delo: v tem je pravi profesionalec
  17.      profesiolen  -lna -o prid. () poklicen: profesionalni razvoj sodelavcev; profesionalne dolžnosti / profesionalna bolezen; profesionalna etika / profesionalni igralec; profesionalni in amaterski vozniki ♦ šol. profesionalna orientacija svetovanje, pomoč pri izbiri najustreznejšega poklica
  18.      profesionalizácija  -e ž (á) knjiž. pojav, da postane kaj poklicno: profesionalizacija gledališča; profesionalizacija v športu
  19.      profesionalízem  -zma m () poklicno ukvarjanje s čim, poklicna dejavnost: profesionalizem v športu; profesionalizem in amaterizem // ekspr. strokovno, dobro opravljanje kakega dela: to je že pravi profesionalizem
  20.      profesionalizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. delati, da postane kaj poklicno: profesionalizirati amaterske dejavnosti; nekateri športi se vse bolj profesionalizirajo
  21.      profesiolka  -e ž () ženska oblika od profesionalec: ta športnica je pred kratkim postala profesionalka / v tem je prava profesionalka
  22.      profesiolnost  -i ž () lastnost, značilnost profesionalnega: profesionalnost nastopa je očitna / doseči visoko profesionalnost
  23.      profesiolstvo  -a s () profesionalizem: profesionalstvo v športu
  24.      prolegómena  -men s mn. (ọ̑) knjiž. uvod, uvodna razprava: prolegomena k moderni umetnosti, za moderno umetnost
  25.      promeda  -e ž () javni prostor, namenjen za sprehajanje: na promenadi je igral orkester; sprehajati se po mestni promenadi; obrežna promenada // sprehajanje, sprehod: jutranja, večerna promenada / iti na promenado ◊ kor. plesna figura pri nekaterih ameriških družabnih plesih; krožno gibanje baletnega plesalca okoli plesalke, ki stoji na eni nogi

   5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA