Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (55.704-55.728)
- štórkljast -a -o prid. (ọ̑) ekspr. 1. neroden, okoren: štorkljasta ženska / štorkljasti čevlji; prepoznala ga je po štorkljasti hoji 2. tak kot pri štorklji: človek s štorkljastimi nogami ♪
- štorkljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. hoditi z nerodnimi, okornimi koraki: ne štorkljaj, da ne zbudiš otroka; štorkljala je s prevelikimi čevlji; štorkljati po cesti, sobi // hoditi, iti: kaj neprestano štorkljaš ven in noter štorkljáje: štorkljaje so šli po stopnicah štorkljajóč -a -e: štorkljajoč iti; na hodniku so se oglasili štorkljajoči koraki; vrsta štorkljajočih ljudi ♪
- štórkljin -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na štorklje: dolge štorkljine noge / štorkljini mladiči / štorkljino gnezdo ♪
- štórovec -vca m (ọ̄) gozd. drevo, zraslo iz poganjka na štoru: posekati štorovce // gozd iz takih dreves: hrastov štorovec ♪
- štórovka -e ž (ọ̄) goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, ki raste v šopih na panjih in deblih: nabirati štorovke ◊ bot. mala štorovka užitna goba rjavkaste barve, ki raste v šopih na panjih listavcev, Kuehneromyces mutabilis; vrtn. štorovka prst iz preperelega lesa ♪
- štós -a m (ọ̑) žarg. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: izmišlja si vedno nove štose; poznam take štose; dober, obrabljen štos; gimnazijski štosi / v povedno-prislovni rabi to bi bil štos, če bi se mož vrnil / kar tako, za štos se je prijavil ne z resnim namenom ∙ žarg. ti si pa za štose si šaljiv, neresen ♪
- štradón -a m (ọ̑) pot, cesta na Ljubljanskem barju z jarkoma na obeh straneh in navadno drevoredom: zgraditi štradon / stanovati na Velikem štradonu ♪
- štrájkati -am nedov. (ȃ) pog. stavkati: delavci štrajkajo ∙ pog., ekspr. v dvorani je bilo vroče, ker so prezračevalne naprave štrajkale niso delovale, delale; pog., ekspr. vsi pijejo, samo ti štrajkaš nočeš piti ♪
- štrájkoven -vna -o prid. (ȃ) pog. stavkoven: izvoliti štrajkovni odbor ♪
- štráma -e ž (á) nar. omejen, neumen človek: ne druži se s to štramo ♪
- štrámast -a -o prid. (á) nar. omejen, neumen: štramast človek; bila je malo štramasta ♪
- štramáti -ám nedov. (á ȃ) nar. hoditi brez cilja: ponoči štrama okoli, podnevi bi pa spal ∙ nar. kaj pa spet štramaš govoriš neumnosti ♪
- štramljè -éta m (ȅ ẹ́) nar. omejen, neumen človek: pravijo, da je štramlje ♪
- štránga -e ž (ȃ) nižje pog. vrv, navadno pri konjski opremi, za vpreženje živali k vozu; zaprežnica: pripeti štrange / konjske štrange ♪
- štrapác -a m (ȃ) nižje pog. velik napor, zlasti fizičen: bati se štrapaca / počivati po hudem štrapacu ∙ nižje pog. čevlji za štrapac trdni, trpežni ♪
- štrapácen -cna -o prid. (ȃ) nižje pog. zlasti fizično naporen, težek: štrapacna tura; štrapacno delo ∙ nižje pog. štrapacni čevlji trdni, trpežni ♪
- štrapacírati -am nedov. (ȋ) nižje pog. veliko zlasti fizično delati: preveč štrapacira za svoje bolno srce / na počitnicah je veliko štrapaciral hodil, se gibal ♪
- štrávba -e ž (ȃ) nav. mn., nar. flancat: cvreti štravbe ♪
- štrbóncelj -clja tudi -na [cǝl] m (ọ́) sadno drevo ali njegov modrikasti okrogli koščičasti sad: slive in štrbonclji ♪
- štrbúnk -a m (ȗ) ekspr. slišen padec (v vodo): ob vsakem štrbunku so gledalci na bregu zakričali / od sunkov in štrbunkov ga je vse bolelo / štrbunk kamna v vodo / čaka jih samo še štrbunk s padalom skok ∙ ekspr. zaslišal se je glasen štrbunk glas ob padcu (v vodo); šalj. stranišče na štrbunk suho stranišče ♪
- štrbúnk in štrbùnk medm. (ȗ; ȕ) posnema zamolkel glas pri padcu (v vodo): spodrsnilo mu je: štrbunk, pa je bil v vodi / splezal je na desko in štrbunk v globino ♪
- štrbúnkniti -em dov. (ú ȗ) ekspr. slišno pasti (v vodo): skala je štrbunknila v vodo; vedro štrbunkne v vodnjak / štrbunknil je vznak in obležal kot mrtev ∙ ekspr. kuna je štrbunknila v reko skočila ♪
- štŕcati -am nedov. (r̄ ȓ) redko 1. slišno brizgati: iz vimena je štrcalo gosto mleko / preh. štrcati slino iz ust 2. škropiti: blato mu je štrcalo po obleki ♪
- štŕcelj -clja m (ŕ) 1. po rezanju, sekanju preostali del navadno tanjšega debla, stebla, veje: odsekal je drevesce pri tleh, da ne bi ostal štrcelj; odžagati štrcelj tik ob deblu; štrcelj veje // temu podoben del česa sploh: štrcelj lopatnega držaja; svečni štrclji 2. zakrneli ud ali po odstranitvi dela uda preostali del: natakniti protezo na štrcelj; namesto rok ima le dva štrclja / štrcelj jezika, repa ♪
- štŕcniti -em dov. (ŕ ȓ) redko slišno brizgniti: mleko štrcne iz vimena / preh. štrcniti v zrak razkužilno sredstvo brizgniti ♪
55.579 55.604 55.629 55.654 55.679 55.704 55.729 55.754 55.779 55.804