Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (55.604-55.628)



  1.      števílski  -a -o prid. () nanašajoč se na število: številski simboli, znaki; spremeniti besedilo v številsko nalogo ♦ mat. številski poltrak poltrak, na katerem so od števila nič ali negativna ali pozitivna števila; številski sistem sistem, ki ima za osnovo določeno število; desetiški, dvojiški številski sistem; številska premica premica, na kateri se ponazarjajo realna števila tako, da ustreza vsaki točki po eno število in temu številu ista točka števílsko prisl.: izraziti številsko
  2.      štévka 1 -e ž (ẹ̄) ženska, ki se poklicno ukvarja s štetjem, preštevanjem: zaposlena je v banki kot števka denarja
  3.      štévka 2 -e ž (ẹ̑) knjiž. posamezen znak v številki; cifra: številke zapisujemo s števkami
  4.      štévnik  -a m (ẹ̑) lingv. pregibna beseda, ki izraža količino: določiti števniku obliko; sklanjati števnik / glavni števnik ki izraža količino štetega; ločilni števnik ki opozarja na različnost štetega; množilni števnik ki izraža, koliko ponovitev ima stvar ali koliko vrst je te stvari; vrstilni števnik ki označuje zaporedno mesto v številski vrstielektr. del številčnika, ki kaže rezultat merjenja
  5.      štévniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na števnik: števniška sklanjatev / števniški prilastek, prislov
  6.      štibál  -a m () nav. mn., star. zgornji del škornja; golenica: korobač je vtaknil za štibale; nagubani, visoki štibali // škorenj: novi štibali
  7.      štibála  -e ž () nav. mn., star. zgornji del škornja; golenica: potegniti pismo izza štibale; nosil je škornje s štibalami do kolen // škorenj: stare štibale
  8.      štíbelc  -a [bǝl] m () 1. nar. manjša soba z vhodom iz glavnega stanovanjskega prostora v kmečki hiši, navadno za spanje: otroci so spali v štibelcu; hiša in štibelc 2. pog. manjša, preprosta soba: v tem štibelcu si bo uredil delovno sobo
  9.      štíbra  -e ž () 1. v fevdalizmu podložniška denarna dajatev zemljiškemu gospodu: kmetje so plačevali visoke štibre in druge dajatve 2. star. davek: plačevati štibro
  10.      štífta  -e ž () star. ustanova, zlasti cerkev, samostan: svoje premoženje je namenil za štifto / Nova Štifta pri Ribnici
  11.      štíftar  -ja m () zlasti v 16. stoletju pripadnik verske sekte, ki se zavzema za ustanavljanje cerkev, samostanov in med zamaknjenjem pleše, skače: preganjanje štiftarjev
  12.      štíftarstvo  -a s () zlasti v 16. stoletju verska sekta, katere pripadniki se zavzemajo za ustanavljanje cerkev, samostanov in med zamaknjenjem plešejo, skačejo: pojav štiftarstva
  13.      štìh  štíha m ( í) 1. nižje pog. vbod (pri šivanju, vezenju): delati neenakomerne, velike štihe 2. žarg., igr. skupek kart, ki jih vsak igralec po enkrat izigra in jih vzame igralec z najmočnejšo karto; vzetek: prvi štih bo moj; nima še niti enega štiha
  14.      štíhati  -am nedov. (í) pog. z lopato rezati in obračati zemljo: vse popoldne je štihal na vrtu; štihati in grabiti; prim. lopatiti
  15.      štíja  medm. () nar., klic volu nazaj: štija, štija, je kričal
  16.      štílarica  tudi štílerica -e ž () žarg., voj. ročna bomba nemške izdelave z držajem: vreči štilarico
  17.      štímunga  -e ž (í) pog. razpoloženje, ozračje: slaba novica je pokvarila praznično, veselo štimungo / v vsaki družbi je znal ustvariti štimungo dobro razpoloženje / s to tehniko je slikarju uspelo doseči tipično spomladansko štimungo; otožna štimunga drame, pesmi občutje
  18.      štipéndij  -a m (ẹ́) 1. zastar. štipendija: prositi za štipendij 2. nekdaj sklad za pomoč zlasti študentom teologije: želel je, da se iz njegove zapuščine ustanovi več štipendijev / deželni, knežji štipendij ● Trubar je želel svojim rojakom zagotoviti mesto v štipendiju nekdaj v ustanovi, ki omogoča bivanje in daje oskrbo tistim študentom, ki jim je odobrena štipendijarel. (mašni) štipendij honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu
  19.      štipéndija  -e ž (ẹ́) denarna pomoč, ki jo daje kaka ustanova, skupnost za šolanje, strokovno izpopolnjevanje: dati, odobriti komu štipendijo; imeti nizko štipendijo; zaprositi za štipendijo; prošnja, razpis za štipendijo / sklad za štipendije sklad za štipendiranje / kadrovska štipendija ki jo daje delovna organizacija za šolanje delavcev za svoje potrebe
  20.      štipendíjski  in štipéndijski -a -o prid. (; ẹ́) nanašajoč se na štipendijo ali štipendiranje: štipendijska vsota se je povečala / štipendijska pogodba; dogovoriti se za spremembe štipendijske politike; štipendijsko razmerje
  21.      štipendíranje  -a s () glagolnik od štipendirati: štipendiranje mladih nadarjenih matematikov / s pravilnim sistemom štipendiranja odpravljati socialne razlike med študenti / sklad za štipendiranje
  22.      štipendírati  -am nedov. in dov. () dajati štipendijo: štipendirati nadarjene dijake / ta delovna organizacija štipendira več gozdarjev
  23.      štipendíst  -a m () kdor dobiva štipendijo: delovna organizacija bo zaposlila le svoje štipendiste; štipendist kemijskega inštituta; obveznosti štipendistov
  24.      štiri...  ali štíri... in štiri... prvi del zloženk () 1. nanašajoč se na število štiri: štiridelen, štiridneven, štiriglasje, štirikolesen 2. za štiri večji od vsote desetic, na katere se nanaša: štiriindvajset
  25.      štiríca  -e ž (í) 1. pog. številka štiri: izbrisati štirico / štirica vozi vsakih petnajst minut tramvaj, avtobus številka štiri 2. pog. pozitivna ocena (v šoli), za stopnjo nižja od odlične; prav dobro: dobiti štirico / nalogo je pisal za štirico 3. igralna karta s štirimi znaki: pikova štirica

   55.479 55.504 55.529 55.554 55.579 55.604 55.629 55.654 55.679 55.704  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA