Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (55.379-55.403)



  1.      šmíra  -e ž () žarg., gled. (potujoča) gledališka skupina, ki ne igra umetniško, ustvarjalno: slog predmestne šmire // neumetniško, neustvarjalno igranje gledaliških vlog: videti je bilo mogoče veliko igralskih dosežkov, a tudi veliko šmire
  2.      šmís  -a m () nar. končni del biča iz vlaken lanu, konoplje, ki omogoča pokanje; pokec: bič s šmisom ∙ zastar. šmisi po obrazu brazgotine (po dvoboju s sabljo, mečem)
  3.      šmohórka  tudi šmohôrka -e ž (ọ̑; ó) nar. jabolko, ki dozori sredi meseca julija: obirati šmohorke
  4.      šmôren  -rna m (ó) nižje pog. 1. jed, zlasti iz jajc, mleka, moke, pečena na maščobi in zdrobljena; praženec: speči šmoren 2. kar je malo vredno, nepomembno: vsak šmoren hvali / užaljen je za vsak šmoren za vsako malenkostnižje pog. naj mu kaj rečem ali ne, isti šmoren vseeno je
  5.      šníta  -e ž (í) nižje pog. rezina: maslene šnite; šnita kruha / pohane šnite ocvrte kruhove rezine
  6.      šnjúr  -a m () nav. mn., zool. srebrno zelenkaste morske ribe s pasom trnastih lusk vzdolž bokov, Trachuridae
  7.      šnôps  in šnòps šnôpsa m (; ) 1. nižje pog. žganje: piti šnops; liter šnopsa 2. igra navadno z 20 kartami, pri kateri zmaga tisti, ki prvi doseže 66 točk ali ima zadnji vzetek: igrati šnops
  8.      šnôpsar  -ja m () nižje pog. kdor (rad) pije žganje: bil je znan šnopsar
  9.      šnórkel  -kla m (ọ́) voj. navpična cev s sistemom leč za opazovanje okolice pri podmornici: šnorkel je bil poškodovan
  10.      šóba  -e ž (ọ́) 1. debele ali naprej potisnjene, štrleče ustnice: njegov obraz ni lep, ker ima šobo / dojenček je naredil šobo in začel sesati; ustnice je nabrala v šobo ∙ slabš. držati šobo s šobljenjem kazati nejevoljo, užaljenost; slabš. napeti šobo z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost 2. nav. mn. velika živalska ustnica: mehke konjske šobe; žabja šoba 3. nav. mn., nar. zahodno ustnice, usta: odločno stisnjene šobe 4. teh. zožujoči se del na koncu priprav za ustvarjanje, oblikovanje, doziranje curka: šoba se je zamašila; uporaba šob / iz šobe je pihal zrak / brizgalna, dušilna, gorilna šoba; šoba uplinjača
  11.      šóbast  -a -o prid. (ọ́) ekspr. ki ima debele ali naprej štrleče ustnice: šobasta ženska / šobasta usta / šobaste ustnice debele, naprej štrleče šóbasto prisl.: šobasto se držati
  12.      šóbček  -čka m (ọ̑) ekspr., v zvezi narediti šobček z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost: deklica je naredila jezen šobček
  13.      šóben  -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šoba 4: šobna cev / šobni prekat
  14.      šóbica  -e ž (ọ́) nav. ekspr. manjšalnica od šoba: dojenčkov obraz s šobico / otrok je nabiral šobico / povešena šobica / dekle je imelo lepe rdeče šobice
  15.      šóbiti  -im nedov. (ọ́ ọ̑) navadno v zvezi z ustnice potiskati naprej: užaljeno je šobila ustnice / šobiti usta šóbiti se 1. potiskati ustnice naprej: šobil se je in premišljal, kako naj izračuna; šobila se je, kot da bo zajokala 2. s tako potisnjenimi ustnicami izražati užaljenost, nejevoljo: raje pij in se ne šobi / on bo jedel pečenko, mi pa suh kruh, se je šobila
  16.      šóder  -dra m (ọ́) nižje pog. drobno kamenje za nasipanje, betoniranje; gramoz: s šodrom posuta cesta; veliki kupi šodra / steza je peljala čez šoder čez grušč
  17.      šodó  -ja m (ọ̑) gastr. jed iz stepenih jajc, zavretega vina in sladkorja: jesti, narediti šodo; politi žličnike s šodojem / vinski šodo
  18.      šódrast  -a -o prid. (ọ́) nižje pog. gramoznat: šodrast in ilovnat svet / šodrasta cesta posuta z gramozom
  19.      šódrovec  -vca m (ọ́) žarg., alp. neizkušen planinec: tak šodrovec bi jih na poti samo oviral
  20.      šofêr  -ja m () kdor (poklicno) vozi avtomobil; voznik: postati šofer; šofer je ustavil avtomobil; izkušen šofer; šofer avtobusa, taksija, tovornjaka; sedež za šoferja; šoferji in motoristi / poklicni šofer ∙ ekspr. njegova žena je slab šofer slabo vozi avtomobil
  21.      šofêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na šoferje: šoferske navade / šoferski izpit; šoferski tečaj; šoferska kabina ∙ šoferski brizganec brizganec z dodatkom malinovca; sam.: pog. enega šoferskega, prosim šoferski brizganec
  22.      šofíranje  -a s () glagolnik od šofirati: naučiti se šofiranja; šofiranje tovornjaka
  23.      šofírati  -am nedov. () voditi, usmerjati avtomobil; voziti: zna šofirati; rad šofira / šofirati tovornjak
  24.      šóga  -e ž (ọ́) nar. šoja: oglašanje šog
  25.      šója  -e ž (ọ́) gozdna ptica z močnim kljunom in modrimi in črnimi črtastimi peresci na krilih: šoja je zletela z drevesa; oglašanje šoje; lov na šoje; vrešči kot šoja

   55.254 55.279 55.304 55.329 55.354 55.379 55.404 55.429 55.454 55.479  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA