Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (54.829-54.853)



  1.      šarlatánski  -a -o prid. () nanašajoč se na šarlatane ali šarlatanstvo: šarlatansko govoričenje; zdravljenje po tej metodi ni šarlatansko / šarlatanski človek
  2.      šarlatánstvo  -a s () slabš. 1. lastnost, značilnost šarlatanov: očitali so mu šarlatanstvo; razgalil je njegovo šarlatanstvo 2. goljufija, sleparija: tako zdravljenje je navadno šarlatanstvo
  3.      šarmánten  -tna -o prid. () knjiž. očarljiv, privlačen: šarmanten človek; bila je zelo šarmantna
  4.      šarmêr  -ja m () knjiž. kdor zna očarati, privlačiti: bil je znan šarmer
  5.      šarmírati  -am dov. in nedov. () knjiž. očarati, privlačiti: hotel jih je šarmirati / njena pripoved ga je šarmirala
  6.      šarnír  -ja m () teh. priprava iz dveh nerazstavljivo povezanih ploščic, pritrjenih vsaka na svoj del, ki omogoča zapiranje, odpiranje: pritrditi šarnir na vrata omare; povezati plošče s šarnirji; kovinski šarnir / klavirski šarnir ozek, dolg šarnir, ki poteka po vsej dolžini delov, ki ju povezuje; odmični šarnir
  7.      šarnírski  -a -o prid. () nanašajoč se na šarnir: šarnirski vijak / gibljivost srednjega dela omogoča šarnirska povezava po vsej širini
  8.      šárpa  -e ž () redko šalu podobna naglavna ruta; šerpa: zaviti si glavo, vrat v šarpo
  9.      šarpíja  -e ž () med., nekdaj niti, napuljene iz rabljenega platna, za na rane: obveze in šarpija
  10.      šártelj  -tlja tudi -na [tǝl] m (á) šarkelj: speči šartelj; za popotnico je dobil kos šartlja
  11.      šártka  -e ž () nar. primorsko vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi; pripona
  12.      šárža  -e ž () 1. zastar. stopnja na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah; čin: dobiti, imeti šaržo; podoficirska šarža ∙ zastar. ta stanovanja so bila le za šarže za oficirje, podoficirje 2. metal. količina materiala, ki se da ob enem polnjenju v plavž; vložek: pripraviti šaržo; šarža jekla; velikost šarže // talina iz tega materiala: izpustiti šaržo // taljenje tega materiala: končali so prvo šaržo 3. žarg., gled. stranska, manj pomembna vloga: naštudirati, odigrati šaržo // igralec, ki ima tako vlogo: ne igra večjih vlog, je le šarža
  13.      šaržêr  -ja m () žarg., voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje; okvir: izprazniti, napolniti šaržer; jemati naboje iz šaržerja
  14.      šasíja  -e ž () teh. del nekaterih vozil, navadno iz dveh vzdolžnih in več prečnih nosilcev, ki nosi druge dele vozila, okvir vozila: zamenjati šasijo; številka šasije; šasija in karoserija
  15.      šáš  -a m () bot. rastlina s trirobim steblom in cveti v klaskih, Carex: tam raste samo šaš / mehurjasti, ostnati šaš
  16.      šatírati  -am nedov. in dov. () žarg. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove dosegati plastičen videz predmeta; senčiti: šatirati neosvetljene ploskve
  17.      šató  -ja m (ọ̑) gastr. jed iz stepenih jajc, zavretega vina in sladkorja; šodo: narediti šato
  18.      šatráj  -a m () začimbna rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti; šetraj: lovor, majaron in šatraj
  19.      šatúlja  -e ž (ú) manjša, navadno okrašena škatla, skrinjica za shranjevanje zlasti dragocenosti: odpreti, zapreti šatuljo; pisma hrani v dragoceni šatulji; lesena, žametna šatulja; šatulja z okrašenim pokrovom
  20.      šávra  -e ž () 1. nar. črna ali črno marogasta krava: šavra in sivka 2. ekspr. neroden, okoren človek, navadno ženska: svet še ni videl take šavre / kot psovka šavra šavrasta
  21.      šávsniti  -em dov.) hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi, s kljunom: lisica je šavsnila petelina / pes jo je šavsnil v roko / šavsniti z gobcem, z zobmi // hitro, sunkovito približati se čemu z zobmi, s kljunom: šavsniti proti komu; pes je šavsnil po mesu; mačka je šavsnila po muhi, za muho / ekspr. šavsnil ga je s kamnom po glavi udaril
  22.      šc  [š́] medm., klic manjši živali, navadno mački beži, pojdi: presneta mačka, šc / nagajivci, spravite se ven. Šc!
  23.      ščáp  -a m (ā) nar. prekmursko daljši kol: s ščapom klatiti sadeže z drevesa
  24.      ščapíca  -e ž (í) nar. prekmursko palica: urezati (si) ščapico
  25.      ščáv  -a m () nav. mn., slabš., v italijanskem okolju Slovenec, Jugoslovan: zasmehovali so ga, ker se je družil s ščavi / kot psovka ven, ščavi

   54.704 54.729 54.754 54.779 54.804 54.829 54.854 54.879 54.904 54.929  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA