Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (54.729-54.753)



  1.      svójskost  -i ž (ọ̄) knjiž. lastnost, značilnost svojskega: svojskost oblike / svojskost njegovih doživetij posebnost / prav v tem je svojskost umetnika / glavna svojskost romana značilnost / svojskosti otrokove duševnosti ● zastar. boj za svojskost za neodvisnost, samostojnost
  2.      svójstven  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od stvari svoje vrste: svojstven izbor; svojstvena izpoved / to je bilo svojstveno doživetje posebno / je eden najzanimivejših in svojstvenih pisateljev 2. lasten posameznemu, tipičen za posameznega: to je tisto, kar je zanje svojstveno svójstveno prisl.: svojstveno doživljati svet
  3.      svójstvenost  -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost svojstvenega: svojstvenost izpovedi / svojstvenost doživetja posebnost / svojstvenost sloga / svojstvenost otrokove duševnosti
  4.      svójstvo  -a s (ọ̑) star. 1. lastnost: delavnost je njegovo glavno svojstvo; njeno slabo svojstvo je, da ne zna molčati / prirojena svojstva // značilnost: to je svojstvo našega jezika 2. sposobnost, zmožnost: duševna in telesna svojstva učenca ● zastar. zamenjal ga bo v svojstvu poveljnika kot poveljnik
  5.      svójta  -e ž (ọ̑) zastar. rodbina, sorodniki: ob rojstnem dnevu starega očeta se je zbrala vsa svojta ● zastar. to je naredila razbojniška svojta drhal, svojat
  6.      svóra  -e ž (ọ̑) močnejši drog, ki povezuje sprednji in zadnji del voza; sora: popraviti, skrajšati svoro / peljati se na svori ◊ les. železna priprava s čeljustma za stiskanje, privijanje
  7.      svórnik  -a m (ọ̑) 1. agr. klin, ki se vtakne skozi soro, da veže z njo zadnji del voza; sornik: vtakniti svornik / svornik pri vozu 2. strojn. jeklen valjček, ki gibljivo veže ročice ali drogove; sornik: svornik je obrabljen; svornik v batu motorja 3. grad. jeklen debelejši vijak z glavo in matico za vezanje dveh, navadno lesenih gradbenih elementov: vgraditi svornik; zvrtati luknje za svornik
  8.      svŕha  -e ž () zastar. namen: doseči uspeh je njegova glavna svrha / zbiranje kamnin v učne, znanstvene svrhe / uvajati nove postopke v svrho povečanja produktivnosti za povečanje
  9.      svŕšnica  -e ž () zastar. pelerina: nositi široko črno svršnico
  10.      swíng  -a [svi-] m () muz. jazz od leta 1930 do 1945, za katerega je značilna ritmično-melodična napetost zaradi razlike med osnovnim in spreminjajočim se ritmom izvajanja: poslušati swing; razvoj jazza od prvih začetkov do swinga // ples v tem ritmu: plesati swing
  11.      š  [èš in šǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, š êša tudi š-ja ( ; ǝ̏) dvajseta črka slovenske abecede: napiši š; veliki Š // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: š je šumevec
  12.      š  [š́] medm. posnema šum, ki nastane pri izhajanju pare, zlasti pri parni lokomotivi: lokomotiva izpušča paro: š, š, š / otrok je posnemal lokomotivo: š-š-š-š
  13.      šabésa  -e ž (ẹ̑) 1. osvežujoča pijača, navadno iz bezgovega cvetja, limoninega soka, vode in sladkorja: narediti šabeso 2. nekdaj osvežujoča brezalkoholna pijača v steklenici, ki se odpre s pokom ob pritisku na okrogel steklen zamašek: piti šabeso
  14.      šablonírati  -am nedov. in dov. () teh. delati s šablono: šablonirati vzorec šabloníran -a -o: šablonirana stena
  15.      šablonizírati  -am nedov. in dov. () publ. dajati čemu ustaljeno ali pogosto ponavljajočo se obliko: šablonizirati pouk; življenje se ne sme šablonizirati šablonizíran -a -o: šablonizirani filmi
  16.      šablónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šablono: šablonska deska / šablonski pouk; šablonska reklama; šablonsko delo; ta poročila so preveč šablonska / šablonski odgovori; šablonska oznaka sodobne književnosti; šablonska rešitev vprašanja / biti šablonski šahist; pevka je bila precej šablonska / to šablonsko ugotovitev je dopolnila druga splošno šablónsko prisl.: šablonsko oblikovati; šablonsko ravnati; šablonsko prikazane osebe
  17.      šablónstvo  -a s (ọ̑) publ. dejstvo, da se daje čemu ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika: s tem bo izključeno šablonstvo
  18.      šabó  neskl. pril. (ọ̑) vrtn., v zvezi šabo nagelj vrtni nagelj z velikimi, živobarvnimi cveti: gojiti šabo nageljne
  19.      šabójev  -a -o prid. (ọ̑) vrtn., v zvezi šabojev nagelj šabo nagelj: gojiti šabojeve nageljne
  20.      šabráka  -e ž () knjiž. podsedelna odeja: pokriti konja s šabrako
  21.      šafót  -a m (ọ̑) knjiž. oder za obglavljanje obsojencev: stopiti na šafot; usmrtiti na šafotu / grozil mu je šafot smrtna kazen z obglavljenjem na takem odru
  22.      šága  -e ž (á) nar. gorenjsko trščica: v prst se ji je zadrla šaga
  23.      šágra  -e ž () nar. zahodno žegnanje, proščenje: v nedeljo bo šagra ∙ nar. zahodno prirediti šagro zabavno prireditev, veselico
  24.      šagrín  -a m () usnj. mehko usnje s hrapavo površino: izdelovati iz šagrina / strojiti šagrin / v šagrin vezana knjiga
  25.      šáh  -a m () 1. družabna igra, pri kateri si dva igralca s premikanjem figur prizadevata doseči položaj, ko se nasprotnikov kralj ne more ubraniti napadu: igrati šah; partija šaha / z njim se je seznanil pri šahu / razvoj jugoslovanskega šaha ♦ šah. problemski šah pri katerem se rešujejo šahovski problemi // šahovska garnitura: kupiti šah / žepni šah 2. šah. položaj v igri, v katerem je napaden kralj: napovedati šah / dvojni šah od dveh figur hkrati; odkriti šah ki ga povzroči umik figure; večni šah ki ga igralec povzroča pri vsaki naslednji potezi; šah šeh položaj v igri, v katerem sta istočasno napadena kralj in damaekspr. držati, imeti koga v šahu onemogočiti mu, da bi samostojno ukrepal, se odločal 3. zlasti v iranskem okolju, nekdaj vladar: sestati se s šahom; obisk šaha

   54.604 54.629 54.654 54.679 54.704 54.729 54.754 54.779 54.804 54.829  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA