Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (54.629-54.653)



  1.      svetožálen  -lna -o prid. () svetobolen: svetožalno razpoloženje v pesmih / svetožalni verzi
  2.      svétski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. svetovljanski: bil je svetski človek; svetska dama / svetske navade / svetska uglajenost
  3.      svéž  -a -e prid. (ẹ̑ ẹ̄) 1. dobljen, pripravljen pravkar ali pred kratkim in še ni izgubil svojih bistvenih dobrih lastnosti: svež kruh; sveža hrana; sveža jajca; v hladilniku je meso dolgo ostalo sveže / sveže rože / dišalo je po svežih ribah; spati v svežem senu // tak, kot se pridela: juha iz svežih paradižnikov; sveže in kisle kumare; suho in sveže sadje // ki vsebuje še veliko vlage: svež les; krmiti živino s svežo krmo; veje so bile še sveže / ta rastlina potrebuje sveža tla 2. ki še ni uporabljen, izrabljen: dovajati svež zrak; prinesti svežo vodo; obleči sveže perilo / svež gnoj; presaditi rože v svežo prst / ekspr. poslati v boj sveže enote 3. pravkar ali pred kratkim narejen: svež beton; slikati na svež omet; svež premaz / barva je še sveža se še ni posušila / ostala sta sama ob svežem grobu // nastal na novo, pred kratkim: svež madež; sveži sledovi v snegu; prelom je še svež; sveža rana / ekspr.: svež gledališki dogodek; sveži vtisi; sveža številka časopisa / ekspr. sveže prijateljstvo / ekspr.: sveže novice; poročila so še zelo sveža 4. ekspr. drugačen od prejšnjega, ustaljenega: sveži tokovi v umetnosti; sveže misli, pobude / sveža snov za pogovor 5. ekspr. ki je prijetnega, mladostnega videza: svež moški; sveža deklica; zdela se mu je sveža bolj kot kdaj prej // navadno v povedni rabi ki je duševno in telesno zdrav in se dobro počuti: ostal je svež in veder kljub velikim naporom; duševno svež / ob tej uri sem še svež še nisem zaspan // ki izraža duševno in telesno zdravje in dobro počutje: svež obraz; njena polt je sveža in gladka / imel je svež glas poln, zvonek / svež videz 6. ekspr. razmeroma dobro viden, izrazit: sveže barve; sveže zelenje gozdov 7. nav. ekspr. prijetno hladen: zapihal je svež veter; svež gorski zrak / sveže poletje; jutra so še sveža hladnaekspr. rad uporablja sočne, sveže izraze nove, še ne veliko uporabljane; ekspr. ta sestavek je svež prišel v knjigo takoj, ko je bil napisan; ekspr. spomin na ta dogodek je še svež ta dogodek še ni pozabljen; prijetno svež vonj dezodoranta osvežujočagr. sveži sir sir, ki ni zorjen in ima sorazmerno velik odstotek vode v brezmastni snovi; sveža klobasa, salama klobasa, salama, ki ostane samo kratek čas užitna, dobra svéže prisl.: sveže kuhana svinina; bil je sveže obrit / kot opozorilo pozor, sveže pleskano
  4.      svéženj  -žnja m (ẹ́) 1. več skupaj povezanih podolgovatih, ploščatih istovrstnih predmetov: prinesti sveženj papirja, pisem, spisov; v svežnjih so bile tudi manj vredne kožice; velik sveženj perila / narediti sveženj zložiti kaj skupaj in povezati / sveženj bankovcev, listin 2. publ. več na kak način med seboj povezanih stvari: sveženj smernic, ukrepov
  5.      svežílen  -lna -o prid. () ki sveži, osvežuje: z morja piha svežilen veter; svežilna pijača
  6.      svežíti  -ím tudi svéžiti -im nedov. ( í; ẹ̑) 1. povzročati, da postane kaj bolj sveže, čisto: deževne kaplje so svežile listje; veter sveži ozračje // povzročati, da se kdo duševno in telesno bolje počuti: sadni sokovi so ga svežili; svežiti se z mrzlo vodo 2. nav. ekspr. povzročati, da postane kaj spet navzoče v zavesti: svežiti komu spomin na stare čase 3. ekspr. delati, da postane kaj spet bolj vidno, izrazito: svežiti barve, vzorce
  7.      svéžost  -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost svežega: svežost jajc / prijetna svežost posteljnine / ohranil je prožnost in svežost do poznih let
  8.      svíba  -e ž (í) nar. štajersko grmičasta rastlina z rdečimi mladikami, belimi cveti in črnimi plodovi; rdeči dren: ob ograji raste bezeg, sviba in srobot
  9.      svídenje  -a s () knjiž. srečanje: svidenje je bilo prisrčno, veselo; želela si je skorajšnjega, zopetnega svidenja z njim / ob svidenju je zajokala; prim. nasvidenje
  10.      svíla  -e ž () 1. vlakna iz kokonov sviloprejke: predelovati svilo / naravna, umetna svila; poljud. čista svila prava svila // mehka, fina, lesketajoča se tkanina iz teh vlaken: bluza je iz modre svile; šumi kot svila; mehek kot svila / balonska svila gosta, impregnirana tkanina; svila za podlogo / ekspr. ženske so bile zavite v svilo so bile oblečene v svilena oblačila 2. svilena nit: obšiti, vesti s svilo ◊ tekst. obtežiti svilo prepojiti naravno svilo z raztopinami kovinskih soli, čreslovine, da postane težja; degumirana svila ki so ji odstranjene lepljive, klejaste sestavine; japonska svila zelo tanka enobarvna ali potiskana tkanina iz prave svile, tkana v platneni vezavi; motana svila surova svilena nit po odmotavanju s kokonov; padalska svila gosta, tanka, trdna tkanina za padala; prava svila iz kokonov udomačene sviloprejke; surova svila ki ni degumirana; tkanina iz te svile; šantung, taft svila
  11.      svilárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na svilarje ali svilarstvo: svilarski stroji; svilarske statve / svilarska industrija; svilarska obrt / svilarski delavci
  12.      svílast  -a -o prid. () nav. ekspr. po videzu, otipu podoben svili: svilaste niti / njeni lepi, svilasti lasje / svilast lesk svílasto prisl.: svilasto mehko govorjenje
  13.      sviláš  -a m (á) zool. južnoameriška opica z belkasto trikotno liso na čelu in belkastimi kolobarji na repu, Callithrix jacchus: predirljiv žvižg svilaša
  14.      svílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na svilo: debelina svilne niti / svilna industrija ♦ zool. svilni prelec nočni metulj, katerega ličinka izloča svilene niti, iz katerih naredi zapredek, Bombyx mori
  15.      svilén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz svile: svilena nit, preja / svilena tkanina; svileno blago / svileni trakovi; svilena bluza, obleka, podloga, ruta 2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben svili: svileni lasje; svilena dlaka / v njenih očeh je bil svilen lesk; svilena svetloba; svileno nebo; jutra so svilenapesn. le veter je s svileno roko vznemirjal tišino je rahlo pihalpapir. svileni papir bel ali barvast zelo tanek papir, navadno za okraske; tekst. svileni barhant, žamet barhant, žamet s svileno osnovo in bombažnim votkom; svilena apretura apretura, ki da blagu lesk, kot ga ima svila; svilena osnova; svilena vlakna kokonov sviléno prisl.: gladina vode se svileno blešči; svileno mehki lasje
  16.      svilénkast  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. svilnat, svilast: svilenkasti lasje / svilenkasto blago svileno
  17.      svílnica  -e ž () bot., v zvezi sirska svilnica visoka rastlina z jajčastimi listi in rdečkastimi cveti v visečih kobulih, Asclepias syriaca
  18.      svilogójec  -jca m (ọ̑) kdor se ukvarja z gojenjem sviloprejk: nasveti za svilogojce
  19.      svilogójnica  -e ž (ọ̑) obrat za gojenje sviloprejk: zaposlena je v svilogojnici
  20.      svilopréjka  -e ž (ẹ̑) nočni metulj, katerega gosenica izloča svilene niti, iz katerih naredi zapredek: gojiti sviloprejko / murvova sviloprejka
  21.      svilopréjkin  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sviloprejke: sviloprejkin zapredek / sviloprejkine gosenice na murvi
  22.      sviloréjec  -jca m (ẹ̑) svilogojec: nasveti za svilorejce
  23.      svilotísk  -a m () um. grafična tehnika, pri kateri se odtiskuje skozi fino sito; sitotisk: svilotisk in monotipija // odtis v tej tehniki: razstaviti svilotiske
  24.      svinčén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz svinca: svinčena cev, krogla; svinčena pločevina, posoda / strupeni svinčeni hlapi; cinkove in svinčene barve / svinčena ruda 2. nav. ekspr. po barvi podoben svincu: njegov svinčeni obraz; svinčena svetloba; svinčeno nebo / oblaki so svinčeni / svinčena sivina neba 3. ekspr. težek, moreč: svinčen molk; svinčena tišina; v sobi je vladalo svinčeno ozračje / zbudila se je iz svinčenih sanj ● ekspr. imeti svinčene noge težko hoditi; ekspr. čutila je le svinčeno utrujenost zelo velikoelektr. svinčeni akumulator svinčev akumulator; svinčena mreža mreža v svinčevem akumulatorju z aktivno snovjo; metal. svinčena plošča plošča za valjanje svinčene pločevine; tisk. svinčeni stavek; svinčena črka, črta svinčéno prisl.: svinčeno se svetlikati; svinčeno sivi oblaki; svinčeno težke noge
  25.      svinčénec  -nca m (ẹ̄) min., v zvezah: beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; rumeni svinčenec vulfenit

   54.504 54.529 54.554 54.579 54.604 54.629 54.654 54.679 54.704 54.729  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA