Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (54.054-54.078)


  1.      strhlenéti  -ím dov. (ẹ́ í) nar. strohneti: les je na dežju strhlenel ♪
  2.      stríc  -a m (í) 1. očetov ali materin brat: stric je prišel na obisk; ima tri strice in eno teto / stric po materi / mali ali mrzli stric očetov ali materin bratranec // navadno kot nagovor starejši znan moški: kam ste namenjeni, stric 2. ekspr. človek, ki zaradi svojega položaja lahko posreduje za koga: brez strica tega ne bi dosegel; ima veliko zvez in stricev ● biti, ostati (doma) za strica v kmečkem okolju biti, ostati neporočen pri poročenem bratu, sestri; šalj. stric iz Amerike bogat in radodaren človek ♪
  3.      stríčev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na strica: stričev obraz / stričevo posestvo / slediti stričevemu zgledu; spomnil se je stričevih besed ♪
  4.      stríčevski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na strice: stričevsko ravnanje / vprašal je z dobrohotnim stričevskim glasom ♪
  5.      stríčevstvo  -a s (í) 1. stričevsko razmerje: ponosen je na svoje stričevstvo 2. ekspr. dejavnost ljudi, ki zaradi svojega položaja lahko posredujejo za koga: svojega stričevstva mu ni odrekel ♪
  6.      stríči  strížem nedov., strízi strízite; strígel strígla (í) krajšati, odstranjevati lase, dlako: frizerka jo striže; striči ovco; strižejo jih kar doma; nerad se striže // nav. ekspr. s škarjami rezati: striči živo mejo, travo; striči si nohte / iz papirja striže različne figurice izrezuje; pren. lastovica s perutmi striže zrak ● konj striže z uhlji, ušesi dela z njimi gibe naprej in nazaj; pog. striči komu peruti omejevati, onemogočati mu dejavnost, svobodo; publ. striči proračun omejevati, zmanjševati strížen -a -o: na kratko striženi lasje; strižena živa meja ♪
  7.      stríčnik  -a m (ȋ) nar. bratranec: ima dva stričnika // star. bratov sin; nečak ♪
  8.      stríg  -a m (ȋ) 1. striženje: ovce pred strigom okopajo 2. fiz. istočasno delovanje dveh enako velikih nasprotno usmerjenih sil, katerih prijemališči sta v zgornji in spodnji ploskvi telesa: nateg in strig / obremenitev na strig 3. šport. hitra zamenjava iztegnjenih nog pri vadbi na konju z ročaji: telovadec dobro obvlada strig ♪
  9.      stríga  -e ž (ȋ) nav. mn., zool. členonožci, ki imajo na vsakem obročku po en par členastih nog, Chilopoda: strige in kačice / sobna striga ♪
  10.      strígalica  -e ž (ȋ) 1. rjava žuželka s kleščami na koncu zadka: pod kamenjem so bile strigalice 2. nizko suh, slaboten človek: kaj počne tukaj ta strigalica ♪
  11.      strígniti  -em dov. (í ȋ) v zvezi z uhlji, ušesa narediti gib naprej in nazaj: zajec je strignil z ušesi ♪
  12.      strigúlja  -e ž (ú) nar. strigalica: strigulja leze po kamnu ♪
  13.      strihnín  -a m (ȋ) farm. zelo strupen alkaloid, ki deluje na centralno živčevje: zastrupitev s strihninom ♪
  14.      stríkten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž. natančen, točen: dobiti striktna navodila / ti izsledki dajejo striktne dokaze o tem // dosleden, strog: strikten predpis; striktna prepoved uporabe orožja; dobesedno prevajanje ni striktna zahteva stríktno prisl.: striktno se držati česa; striktno izpolniti ukaz ♪
  15.      stríktnost  -i ž (ȋ) knjiž. natančnost, točnost: striktnost navodil / striktnost moralnih načel doslednost ♪
  16.      strínič  -a tudi strinìč -íča m (ȋ; ȉ í) nar. bratranec: bila sta striniča ♪
  17.      strínjati  -am nedov. (í) 1. knjiž. delati, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov; strnjevati: vojaki so strinjali vrste; množica se je razmikala in se spet strinjala / mravlje so se strinjale v kolone 2. knjiž. imeti, združevati: v sebi strinja moč in modrost; v glasu sta se mu strinjala humor in resnoba / glasovi se strinjajo v harmonijo; posameznosti se strinjajo v celoto / vsa lepota se strinja v njenih očeh je strínjati se 1. imeti enako mnenje o čem, stališče do česa: o tej stvari so se vsi strinjali; strinjam se, da je tako ravnanje neprimerno; v celoti, popolnoma se strinjati s kom; v vsem se strinjata // meniti, da je kaj pravilno, ustrezno: strinjati se z mnenjem, s predlogom; delavci so se strinjali s sporazumom / strinjati se z dnevnim redom, vsebino zapisnika / dov. kaj misliš ti? Strinjam se 2. knjiž. stikati se: njivi se tam strinjata; morje in nebo se strinjata v komaj vidni črti; žarki se strinjajo v eni točki 3. knjiž. ujemati se, skladati se: prevod se strinja z izvirnikom / resnica se s tem ne strinja; to se strinja s prakso ♪
  18.      stríp  -a m (ȋ) zgodba, prikazana z zaporedjem slik in z besedilom navadno v oblačkih: brati stripe; časopis objavlja strip v nadaljevanjih; junaki stripov // revija s takimi zgodbami: kupuje stripe; listati po stripu ♪
  19.      strípovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na strip: stripovska literatura / stripovski tednik ♪
  20.      stríptiz  tudi strip tease -a [druga oblika stríptíz] m (ȋ; ȋ-ȋ) točka, navadno v nočnem lokalu, med katero se nastopajoča plesalka postopoma slači: uvrstiti striptiz v spored; izvajanje striptiza; neskl. pril.: striptiz plesalka striptizeta ♪
  21.      striptizéta  -e ž (ẹ̑) ženska, ki izvaja striptiz: nastopala je kot striptizeta v baru ♪
  22.      stríža  -e ž (í) 1. delo, dejavnost, povezana z odstranjevanjem dlak pri ovcah: pripraviti vse za strižo / ovčja striža 2. striženje: striža ovc; škarje za strižo / volna zadnje striže // kar se nastriže: prodati ovčjo strižo ♪
  23.      strížec  -žca m (ȋ) kdor striže: strižci strižejo ovce / ekspr. strižec ga je postrigel preveč na kratko frizer ♪
  24.      strížen 1 -žna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na strig 2: strižni preizkus; strižna sila / strižni modul količina, ki pove, koliko strižna sila spremeni obliko telesa; strižna napetost napetost v trdni snovi pri strigu ♪
  25.      strížen 2 -žna -o prid. (ȋ) tekst., v zvezi strižna volna volna, dobljena pri striženju mrtve ovce ♪

   53.929 53.954 53.979 54.004 54.029 54.054 54.079 54.104 54.129 54.154  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA