Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (5.376-5.400)



  1.      prázgodovínar  -ja m (-) strokovnjak za prazgodovino: dognanja prazgodovinarjev
  2.      praznína  -e ž () 1. prazen prostor, prazna površina: okrog utrdbe je bila praznina; praznine med omarami so zapolnili s policami za knjige; praznine med vrsticami / ekspr., z oslabljenim pomenom vrgel se je v praznino prepada v prepad; pren., ekspr. praznine v znanju 2. navadno s prilastkom dejstvo, pojav, da je kaj prazno: praznina v dvorani je slabo delovala na igralce; praznina sobe ga vznemirja / strah pred praznino // ekspr. kar ne predstavlja resnične, prave vrednosti: spoznal je praznino tedanjega kulturnega življenja; v sebi je začutil neznosno praznino; praznina bogastva, slave / duhovna, notranja prazninaekspr. skušal se je spomniti njegovega imena, toda v spominu je bila praznina ni se mogel spomniti; ekspr. po nekaj mesecih je med njima nastala praznina odtujila sta se drug drugemu; ekspr. čutiti praznino v želodcu biti lačen
  3.      pražárna  -e ž () obrat za praženje: pražarna kave; delavke v pražarni ♦ metal. pražarna rude
  4.      preanalizírati  -am dov. () popolnoma, v celoti analizirati, razčleniti: preanalizirati družbene razmere; preanalizirati osnovna teoretična izhodišča / vsestransko preanalizirati položaj presoditi, ocenitikem. preanalizirati spojine
  5.      prebalen  -lna -o prid. () preveč banalen: uporablja prebanalne izraze; prebanalni pogovori
  6.      prebránati  -am tudi prebrati -ám dov. (ā; á ) odstraniti plevel, mah z brano, zlasti na travniku: prebranati travnik
  7.      prédenast  in predênast -a -o prid. (ẹ̑; é) knjiž. podoben predenu: predenasti lasje; predenasta brada
  8.      predesticija  -e ž (á) rel., po Kalvinu vnaprejšnja božja določitev človekovega zveličanja, pogubljenja: razpravljati o predestinaciji; pren. občutiti tragiko socialne predestinacije // nauk o tem: janzenistična predestinacija
  9.      predívnat  -a -o prid. () podoben predivu: predivnati lasje; predivnate koreninice rastline
  10.      prèdnačŕt  -a m (-) predhodni načrt: tako je bilo v prednačrtu nove ustave; prednačrt za novi zakon / zakonski prednačrt
  11.      prèdnaglásen  -sna -o prid. (-ā) lingv. ki je pred naglasom: prednaglasni samoglasnik / prednaglasni zlogi
  12.      predmec  -mca m () nav. mn., ekspr. 1. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva; prednik: kako velik čut za lepoto so imeli naši prednamci; prednamci in zanamci 2. redko kdor je pred kom kje bil, hodil: tu so prednamci naredili veliko škode / prednamci so na poti opešali
  13.      prèdnapét  -a -o prid. (-ẹ̑) grad. pri katerem se z armaturo doseže pritisk, preden deluje obtežitev: mostovi iz prednapetega betona / prednapeti montažni mostovi; prednapeti (betonski) nosilci / prednapeta konstrukcija
  14.      prèdnapétost  -i ž (-ẹ̑) elektr., v zvezi mrežna prednapetost napetost med prvo mrežico in katodo elektronke
  15.      prèdnaročílo  -a s (-í) predhodno naročilo, naročilo vnaprej: prednaročil ne sprejemajo; za te avtomobile imajo že veliko prednaročil / v prednaročilu stane knjiga precej manj
  16.      prèdnaročník  -a m (-í) kdor se predhodno naroči na kaj: prvi del knjige so že poslali prednaročnikom; za prednaročnike je cena nižja
  17.      prèdnaročníški  -a -o prid. (-) nanašajoč se na prednaročnike: prednaročniški seznam / prednaročniška cena
  18.      prèdnaslóven  -vna -o prid. (-ọ̑) biblio., navadno v zvezi prednaslovna stran stran pred naslovno stranjo
  19.      predšanje  -a s () glagolnik od prednašati: v prednašanju skladbe pogrešamo izdelanosti; nazorno prednašanje; način prednašanja
  20.      predšati  -am nedov. () knjiž. podajati (besedilo): govornik, igralec dobro prednaša; občuteno prednašati pesem deklamirati, recitiratizastar. prednašati cerkveno pravo predavati
  21.      predornína 1 -e ž () petr. kamnina, nastala iz lave na zemeljski površini: lastnosti predornin ◊ geom. skupnost dveh ali več ploskev, ki se predirajo, a nobena med njimi ni ravnina
  22.      predornína 2 -e ž () knjiž. pristojbina za prevoz skozi predor; tunelnina: plačati predornino
  23.      predpóna  -e ž (ọ̑) lingv. besedotvorno obrazilo, ki se postavi pred podstavo tvorjene besede: s predponami sestavljene besede; predpone in pripone
  24.      predrtína  -e ž (í) knjiž. odprtina, navadno okenska: predrtina v prvem nadstropju / predrtina v stropu / okenska predrtinaarheol. luknja v kovinskem okrasku kot njegova sestavina
  25.      prèdsezóna  -e ž (-ọ̑) čas pred sezono: prehod iz predsezone v glavno sezono je bil letos zelo občuten; predsezona in posezona / v predsezoni so cene nižje / gledališka predsezona

   5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA