Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (5.354-5.378)



  1.      pozunjiti  -im dov.) knjiž. narediti, da postane kaj zunanje, neosebno: ženske vloge je avtor zelo poudaril in pozunanjil pozunjiti se postati plitev, usmerjen v zunanji svet: v teh letih se je zelo pozunanjil pozunjen -a -o: pozunanjen človek; pozunanjeni svet
  2.      požégnati  -am dov. (ẹ́) pog. blagosloviti: duhovnik jih je požegnal / po stari šegi je hišo požegnal / bog te požegnaj za to besedo ∙ pog., ekspr. ko je sklepe požegnal še sekretar, so se zadovoljni razšli jih potrdil, soglašal z njimi; pog., ekspr. naj pijejo, bog jim požegnaj privoščim jim požégnan -a -o: požegnan kruh; z molitvijo in solzami požegnan
  3.      požganína  -e ž (í) 1. nar. zemljišče, s katerega je s požiganjem odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd: preorati požganino 2. knjiž. pogorišče: s požganine se je še kadilo
  4.      prádavnína  -e ž (-í) zelo daljna preteklost: zamislil se je v pradavnino; boj naših prednikov v pradavnini; ekspr. siva pradavnina
  5.      prádomovína  -e ž (-í) prvotna domovina: pradomovina Slovanov; pren. pradomovina konja
  6.      prádružína  -e ž (-í) soc. družina v praskupnosti: razvoj poznejših družinskih oblik iz pradružine
  7.      prákamnína  in prákamenína -e ž (-) geol. kamnina, nastala v arhaiku: granit in druge prakamnine; skladi prakamnin
  8.      praména  -e ž (ẹ̑) nestrok., v zvezi zlata pramena jesensko jabolko rumene barve z rdečimi progami, lisami, strok. zlata parmena: jonatan in zlata pramena
  9.      praménast  -a -o prid. (ẹ́) 1. razdeljen, oblikovan v pramene: pramenasti lasje 2. ki ima ozke, dolge lise: rdeči pramenasti cveti ◊ elektr. pramenasta žica žica iz zelo tankih, sukanih žic
  10.      pránagòn  -ôna m (- -ó) knjiž. prvi, osnovni nagon: vsi pranagoni so se v človeku ohranili / ekspr. sproščati pranagone nagone
  11.      práprotina  in praprotína -e ž (á; í) star. praprotje: skriti se v praprotino
  12.      práprvína  -e ž (-í) knjiž. prvi, osnovni sestavni del, prva, osnovna sestavina: raziskovati praprvine plesne umetnosti / praprvina človeškega življenja je ljubezen ◊ filoz. prasnov
  13.      prárastlína  -e ž (-í) nav. mn., biol. enocelična rastlina ali z galerto povezana skupina enoceličnih rastlin: raziskovati prarastline
  14.      prasétina  -e ž (ẹ̑) star. svinina: kupila je nekaj teletine in prasetine
  15.      práslovánščina  -e ž (-) lingv. praslovanski jezik
  16.      praščína  -e ž (í) nar. belokranjsko koline: pomagati pri praščini / povabiti na praščino
  17.      prašičevína  in prašíčevina -e ž (í; í) raba peša svinina: suha prašičevina
  18.      prašína  -e ž (í) knjiž., redko velika količina, množina prahu v ozračju: nad cesto se je dvigala gosta prašinazastar. na pohištvu se nabira prašina prah
  19.      prášnat  -a -o prid. () 1. podoben prahu: prašnata snov ♦ agr. prašnato gnojilo gnojilo v prahu; bot. prašnata snet glivica zajedavka na žitu in drugih travah, ki razkraja zlasti klase v črn prah, Ustilago 2. redko prašen: prašnata cesta / ves je bil prašnat
  20.      pravoznec  -nca m () zastar. pravnik: posvetovati se s pravoznanci
  21.      pravoznstvo  -a s () zastar. veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo: razvoj pravoznanstva
  22.      prázgodovína  -e ž (-í) obdobje v razvoju človeške družbe, iz katerega ni pisanih virov: najdbe iz prazgodovine / prazgodovina človeštva // veda o tem: zanimati se za prazgodovino ◊ arheol. obdobje prazgodovinskih dob
  23.      prázgodovínar  -ja m (-) strokovnjak za prazgodovino: dognanja prazgodovinarjev
  24.      praznína  -e ž () 1. prazen prostor, prazna površina: okrog utrdbe je bila praznina; praznine med omarami so zapolnili s policami za knjige; praznine med vrsticami / ekspr., z oslabljenim pomenom vrgel se je v praznino prepada v prepad; pren., ekspr. praznine v znanju 2. navadno s prilastkom dejstvo, pojav, da je kaj prazno: praznina v dvorani je slabo delovala na igralce; praznina sobe ga vznemirja / strah pred praznino // ekspr. kar ne predstavlja resnične, prave vrednosti: spoznal je praznino tedanjega kulturnega življenja; v sebi je začutil neznosno praznino; praznina bogastva, slave / duhovna, notranja prazninaekspr. skušal se je spomniti njegovega imena, toda v spominu je bila praznina ni se mogel spomniti; ekspr. po nekaj mesecih je med njima nastala praznina odtujila sta se drug drugemu; ekspr. čutiti praznino v želodcu biti lačen
  25.      pražárna  -e ž () obrat za praženje: pražarna kave; delavke v pražarni ♦ metal. pražarna rude

   5.229 5.254 5.279 5.304 5.329 5.354 5.379 5.404 5.429 5.454  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA