Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (53.529-53.553)


  1.      stečíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se kaj steka: tu je stečišče vode z obeh bregov / stečišče rek / stečišče cest, ulic; mesto stoji na stečišču dveh dolin / knjiž. to mesto je bilo stečišče mednarodnih vohunov zbirališče ♪
  2.      stečkáti  -ám dov. (á ȃ) nar. zmečkati: stečkati krompir; tako je bil jezen nanj, da bi ga stečkal ♪
  3.      stêgenski  -a -o [gǝn] prid. (ē) nanašajoč se na stegno: stegenska poškodba ♦ anat. stegenska arterija; stegenska kost stegnenica ♪
  4.      stegnè  -gèn in stègne -gen [tǝg] ž mn. (ȅ ǝ̏; ǝ̄ ǝ̏) nar. pot, steza, po kateri hodi živina na pašo: po ozkih stegnah je prišel do studenca ♪
  5.      stegneníca  -e ž (í) anat. kost v stegnu: zlomiti si stegnenico; glavica stegnenice ♪
  6.      stegneníčen  -čna -o (ȋ) pridevnik od stegnenica: stegnenično mišičevje ♪
  7.      stégnjen  -a -o prid. (ẹ́) v zvezah: agr. stegnjeni kozolec kozolec, ki ima okna v eni vrsti; geogr. stegnjeni dom dom, pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v isti smeri; prim. iztegniti ♪
  8.      stêgno  -a s, mn. stil. stégna (é) noga nad kolenom: smejal se je in se z rokami tolkel po stegnih / obirati puranje, zajčje stegno; prekajeno svinjsko stegno ◊ etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; zool. stegno najmočnejši, največji del okončine žuželk ♪
  9.      stehnizírati  -am dov. (ȋ) usmeriti k pretiranemu uporabljanju, vrednotenju tehničnih dosežkov, pripomočkov: stehnizirati ljudi; družba se je stehnizirala / stehnizirati življenje stehnizíran -a -o: sodobni svet je stehniziran; stehnizirana družba; vse je stehnizirano ♪
  10.      stéhtati  -am dov. (ẹ̑) ugotoviti, določiti težo s tehtnico: prodajalka je stehtala jabolka; stehtati krompir, meso; natančno stehtati; vsak dan se stehta / stehtati na kuhinjski tehtnici; pren. stehtati pravico stéhtan -a -o: stehtano blago ♪
  11.      stèk  stéka m (ȅ ẹ́) glagolnik od steči ali stekati: stek vode v kanal / kraj ob steku rek / stek ljudi v mesto ● knjiž. nepričakovan stek dogodkov, okoliščin splet, sovpad ◊ avt. stek koles medsebojno približevanje sprednjega dela koles; jur. stek kaznivih dejanj več kaznivih dejanj istega storilca, ki se sodijo ali naj bi se sodila hkrati; stek pristojnosti, tožb ♪
  12.      stékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od stekati se: stekanje vode v korito / stekanje denarja, kapitala; stekanje sredstev v sklade ♪
  13.      stékati se  -am se nedov. (ẹ̑) 1. tekoč prihajati skupaj: vode s pobočja se stekajo v dolini / tu se stekata Sava in Drava / deževnica se steka v cisterno 2. biti speljan iz različnih smeri tako, da je kje skupaj: na tem področju se steka več prometnih poti; črte vzorca se lepo stekajo / vse ceste se stekajo na trg vodijo ∙ ekspr. vse niti se stekajo v njegovih rokah o vsem odloča on 3. nav. ekspr. prihajati kam iz različnih smeri, navadno v večjem številu: na trg se stekajo množice / radovedneži so se stekali od vseh strani 4. navadno v zvezi z denar zbirati se kje v večji količini iz različnih virov: denar se steka v sklade; sredstva za obnovo se že stekajo / bogastvo se je stekalo v mesta stékati knjiž., redko odtekati: voda steka po nagnjeni površini stekajóč se -a -e: v rezervoar stekajoče se padavine; prim. iztekati ♪
  14.      stêkelce  -a [kǝl] s (ē) manjšalnica od steklo (izdelek): igral se je z obarvanimi stekelci; stekelca razbite šipe / stekelca za očala ♦ fiz. objektno stekelce steklena ploščica, na kateri je pri mikroskopiranju opazovani predmet ♪
  15.      stekláč  -a m (á) nar. vzhodnoštajersko hudobnež, surovež: preganjati steklače ♪
  16.      steklár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z obdelovanjem in prodajanjem steklenih izdelkov: steklar je narezal šipe za okna; izučiti se za steklarja; pasarji in steklarji // delavec v proizvodnji stekla: v tovarni so na novo zaposlili nekaj steklarjev / strojni steklar ♪
  17.      steklárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na steklarje ali steklarstvo: steklarska delavnica / steklarska industrija / steklarski mojster, tehnik, vajenec / steklarski nož nož za rezanje šip, stekla; steklarsko kladivo ♦ obrt. steklarski kit kit iz krede ali gline ter veziva; steklarska pipa priprava v obliki cevke za oblikovanje kroglice steklene mase; teh. steklarski pesek kremenov pesek za izdelavo, obdelavo stekla ♪
  18.      steklárstvo  -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo in obdelavo stekla, steklenih izdelkov: razvoj steklarstva; zgodovina steklarstva na Pohorju; uporaba barvil v steklarstvu ♪
  19.      steklén  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na steklo: stekleni drobci so ležali po tleh; pripravljati stekleno maso / ogrlica iz steklenih biserov; stekleni kozarci; steklena embalaža; steklena vaza; stekleno posodje / steklen lesk oči / s steklenim pogledom je gledal v daljavo s pogledom, pri katerem so oči nepremične in veke široko razprte ◊ agr. steklen krompir krompir, ki je zaradi bolezenskih sprememb trd in prosojen; elektr. stekleni izolatorji; teh. stekleni papir zelo trden papir, na eni strani posut z drobci stekla, za brušenje, glajenje lesa; tekst. steklena tkanina tkanina, stkana iz steklenih vlaken; steklena vlakna vlakna, narejena iz omehčanega stekla stekléno prisl.: stekleno gledati; stekleno se svetiti; stekleno modro nebo; sam.: kar je bilo steklenega, so pri selitvi dobro zavarovali ♪
  20.      steklénec  -nca m (ẹ̄) knjiž. steklena jagoda: vrat ji je krasil niz rumenih steklencev ♪
  21.      steklenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati podoben steklu: riž je na vroči masti počasi steklenel 2. ekspr. postajati negiben, tog: stekleneli so od groze // v zvezi z oči ostajati na široko odprt in nepremičen: bolniku so oči že steklenele / od groze so jim oči steklenele ♪
  22.      stekleníca  -e ž (í) višja steklena posoda za tekočine z ozkim, podolgovatim grlom: napolniti steklenico; odpreti, zamašiti steklenico; piti iz steklenice; natočiti vino v steklenico; litrska steklenica; okrogla, ploščata, trebušasta steklenica; steklenica iz zelenega stekla; pokrovčki za steklenice / slatinska steklenica; termos steklenica steklenica z dvema stenama, ki le malo prepušča toploto; steklenica za pivo, za peneča se vina; grlo, vrat steklenice / pločevinasta, porcelanasta steklenica / steklenica olja, piva, vina // vsebina steklenice: izpiti steklenico do dna ● ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače) ◊ fiz. leydenska steklenica nekdaj kondenzator v obliki steklenega valja, ki ga na obeh straneh obdaja plast kovine; gost. bordoška steklenica s kratkim vratom za temna in rdeča vina, 0,7 l; kem. reagenčna steklenica rjava ali brezbarvna steklenica za shranjevanje reagentov, kemikalij ♪
  23.      stekleníčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na steklenico: pentljo je pritrdila na steklenični vrat / steklenično vino ustekleničeno vino ◊ agr. steklenična klet klet, kjer je spravljeno vino v steklenicah stekleníčno prisl.: obleka steklenično zelene barve ♪
  24.      stekleníčenje  -a s (ȋ) ustekleničevanje: stekleničenje soka, vina ♪
  25.      stekleníčica  -e ž (í) manjšalnica od steklenica: na mizi so stale raznovrstne stekleničice / stekleničice za zdravila / kupiti stekleničico parfuma ♪

   53.404 53.429 53.454 53.479 53.504 53.529 53.554 53.579 53.604 53.629  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA