Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (52.404-52.428)



  1.      sòudeležíti se  -ím se dov., tudi sòudeléži se; sòudeléžil se (- -í) skupaj s kom se udeležiti: zaželeno je, da se prireditve soudeležijo starši / zahtevali so, da se njihovi oddelki soudeležijo invazije / soudeležiti se gibanja za mir sodelovati v njem sòudeležènna -o in sòudeléžen -a -o 1. deležnik od soudeležiti se: biti soudeležen pri zaroti; biti aktivno soudeležen pri kulturnem življenju 2. ki ima skupaj s kom delež pri čem: biti soudeležen pri dobičku
  2.      sòupoštévati  -am nedov. in dov. (-ẹ́) knjiž. skupaj s čim upoštevati: v analizi je soupošteval tudi estetska načela
  3.      sòupravíčenec  -nca m (-) kdor je skupaj s kom upravičen do česa: navesti vzroke, zaradi katerih preneha pravica do pokojnine drugega soupravičenca
  4.      sòuprávljanje  -a s (-á) glagolnik od soupravljati: priznati delavcem pravico do soupravljanja v gospodarstvu
  5.      sòustanovítelj  -a m (-) kdor je skupaj s kom ustanovitelj česa: bil je narodni buditelj in soustanovitelj Mohorjeve družbe / dolžnosti soustanoviteljev društva ustanoviteljev
  6.      sòustanovíteljstvo  -a s (-) dejstvo, da je kdo soustanovitelj: priznati komu soustanoviteljstvo šole
  7.      sòustvarjálec  -lca [c in lc] m (-) kdor je skupaj s kom ustvarjalec česa: dati priznanje avtorju in soustvarjalcem odrske umetnine; predstavil ga je kot soustvarjalca moderne arhitekture
  8.      sòustvarjálen  -lna -o prid. (-) ki soustvarja: uspeh predstave ob ubranosti vseh soustvarjalnih elementov / soustvarjalni pomen ilustracije sòustvarjálno prisl.: ti elementi so soustvarjalno vključeni v uprizoritev
  9.      sòustvarjálka  -e [k in lk] ž (-) ženska oblika od soustvarjalec: menil je, da bi mogla biti ona navdihovalka in soustvarjalka njegove poezije
  10.      sòustvarjálnost  -i ž (-) dejstvo, da je kdo soustvarjalen: pri nastajanju plesne umetnine je potrebna soustvarjalnost vsakega plesalca
  11.      sôva  -e ž (ó) 1. večja roparska nočna ptica z mehkim perjem, okroglo glavo in velikimi očmi: sova huka, skovika, uka; neslišen let sove; gleda kot sova jezno, neprijazno / leksikon ima za zaščitni znak stilizirano sovo ∙ postal je prava sova postal je pravi nočni ptič; preg. sova sinici glavana pravi človek (rad) očita človeku napake, kakršne ima sam v še večji merizool. lesna sova sivkaste ali rjavkaste barve, ki živi v gozdu, Strix aluco; pegasta sova s kapljicam podobnimi temnimi pegami, Tyto alba; snežna sova ki živi v arktičnih predelih Evrope, Azije in Amerike, Nyctea scandiaca; uralska sova velika sova sivkasto bele barve s širokimi rjavimi lisami, Strix uralensis 2. slabš. grda, neprijazna ženska: kaj sploh hoče ta stara sova
  12.      sòvaščàn  in sòvaščán -ána m (- -á; -) kdor je v razmerju do drugega vaščan iste vasi: nagovoriti sovaščane; dobro sožitje s sovaščani
  13.      sóvdan  tudi sóldan -ána [d] m (ọ̄ ā) nar. zahodno lapornata, flišna zemlja: prekopavati sovdan; trta dobro uspeva v sovdanu / podboji in okenski okviri iz sovdana laporja, fliša
  14.      sóvec  -vca m (ọ̄) bot. močvirska ali vodna rastlina s pernatimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Oenanthe: vodni sovec
  15.      sòvérnik  -a m (-ẹ̑) kdor je v razmerju do drugega pripadnik iste vere: napadal je nekdanje sovernike
  16.      sovhóz  -a m (ọ̑) v Sovjetski zvezi državna kmetijska proizvajalna organizacija: ureditev sovhozov; kolhozi in sovhozi / žitni sovhoz // posestvo take organizacije: ta sovhoz meri deset tisoč hektarjev; delati na sovhozu
  17.      sovhózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sovhoz: sovhozna polja / sovhozni delavci
  18.      sovísen  -sna -o prid.) knjiž. medsebojno odvisen: sovisni pojavi, procesi / sovisni jezovi med seboj povezani // notranje skladen, urejen: prikazovati jezik kot sovisen sistem
  19.      sovíslost  -i ž (í) zastar. medsebojna odvisnost: sovislost pojavov / sovislost od preteklosti odvisnost
  20.      sovísnost  -i ž (í) knjiž. medsebojna odvisnost: zapletena sovisnost pojavov, procesov / gospodarska sovisnost afriških držav / sovisnost med dogodki povezava, povezanost // notranja skladnost, urejenost: sovisnost sistema
  21.      sovjét  -a m (ẹ̑) v Sovjetski zvezi najvišji organ državne oblasti: voliti v sovjete; član sovjeta; odlok sovjeta / mestni, republiški, vaški sovjeti / Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik; Sovjet ljudskih komisarjev do 1946 najvišji izvršni in upravni organ državne oblastipubl. dežela, republika sovjetov Sovjetska zveza // poslopje tega organa: trg pred mestnim sovjetom ◊ zgod. sovjet revolucionarni kolektivni organ v Rusiji leta 1905 in 1917; sovjet v nekaterih evropskih deželah revolucionarni organ po prvi svetovni vojni
  22.      sovjetíja  -e ž () slabš., za nasprotnike komunizma komunistična oblast: tu sovjetije ne bo, so kričali nasprotniki
  23.      sovjétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sovjete: sovjetska oblast / sovjetska revolucija / Zveza sovjetskih socialističnih republik; Sovjetska zveza // nanašajoč se na Sovjetsko zvezo: sovjetski državljani, športniki / sovjetska politika / sovjetsko-ameriški odnosi
  24.      sôvji  -a -e prid. () nanašajoč se na sove: mehko sovje perje / sovji let; sovje skovikanje / sovji samec / ekspr.: imeti sovji obraz; njegove sovje oči
  25.      sóvka  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. nočni metulji z debelim zadkom, Noctuidae: gosenice sovk; sovke in prelci / borova sovka metulj, katerega gosenica objeda iglice bora, Panolis flammea; ozimna sovka metulj, katerega gosenica objeda ozimne in druge kulturne rastline, Scotia segetum

   52.279 52.304 52.329 52.354 52.379 52.404 52.429 52.454 52.479 52.504  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA