Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (5.226-5.250)



  1.      poljána  -e ž (á) knjiž. 1. obdelan, kultiviran svet, zlasti glede na lep videz: cvetna, narcisna, žitna poljana / v grški in rimski mitologiji elizijske poljane 2. obsežnejši, razmeroma raven svet; polje: na južnem delu poljane bodo zgradili novo naselje / ko je bil v Parizu, se je večkrat sprehajal po Elizejskih poljanah ● publ. bele poljane smučišča; pesn. bojna poljana bojišče
  2.      poljína  -e ž (í) agr. večje zaokroženo zemljišče z isto poljedelsko rastlino: orati poljino / kolobarna poljina
  3.      póljščina  -e ž (ọ̑) poljski jezik: učiti se poljščino; prevod iz poljščine
  4.      póljščina  tudi pôljščina -e ž (ọ̑; ó) agr. rastlina, ki se goji na polju: posaditi, posejati, škropiti poljščine; krmne poljščine; hektarski pridelek krompirja, pšenice in drugih poljščin // poljski pridelek: pospravljati poljščine; prodati del poljščin
  5.      poljúdnoznstven  -a -o prid. (ú-) nanašajoč se na poljudno podajanje znanstvenega: poljudnoznanstvena knjiga, revija / poljudnoznanstveni pisatelj
  6.      pólkovína  -e [k] ž (ọ̑-í) kem. element z lastnostmi kovin in nekovin
  7.      pólg  -a -o [n] prid. (ọ̑- ọ̑-á) knjiž. skoraj nag: polnagi divjaki, otroci // ekspr. do pasu gol, nepokrit: polnag veslač
  8.      polomnína  -e ž () gozd. (zaradi snega, viharja) polomljene veje, drevesa: pospraviti polomnino
  9.      polovína  -e ž (í) zastar. polovica: zgornja polovina okna / polovina človeštva ♦ jur. dati, obdelovati zemljo na polovino na spolovino
  10.      polovínar  -ja m () jur. zakupnik zemlje, ki mora polovico pridelka dati lastniku; spolovinar
  11.      polovínarstvo  -a s () jur. dajanje zemlje v zakup za polovico pridelka; spolovinarstvo: odpraviti polovinarstvo
  12.      pólprofesiolen  -lna -o [p] prid. (ọ̑-) 1. nanašajoč se na nepoklicno, vendar plačano ukvarjanje z določeno dejavnostjo: polprofesionalni nogometaš, plesni učitelj / polprofesionalna liga // nanašajoč se na stalno, načrtno, vendar ne poklicno ukvarjanje z določeno dejavnostjo; polpoklicen: polprofesionalno gledališče / polprofesionalno obdobje ansambla 2. ki je po kvaliteti med profesionalnim, poklicnim in amaterskim: doseči polprofesionalno raven
  13.      pólravnína  -e [r] ž (ọ̑-í) geom. vsak od dveh delov ravnine, razdeljene s premico
  14.      polstenína  -e [s tudi ls] ž (í) knjiž., redko polst
  15.      pólšina  in polšína -e [š] ž (ọ̄; í) 1. redko polšja luknja: polh je prilezel iz polšine 2. polšja past: nastavljati polšine
  16.      polšína  -e [š] ž (í) redko 1. polšja koža: kučma iz polšine 2. polšje meso: pečena polšina
  17.      polžína  -e [ž] ž (í) star. polževa hišica: lupine školjk in polžine
  18.      pomrčína  -e ž (í) zastar. mrak, somrak: v pomrčini se je priplazil do sovražnika / iz pomrčine se nejasno kažejo beli zidovi
  19.      ponagájati  tudi ponagajáti -am, tudi ponagájati -am dov. (á á á; á) nekoliko nagajati: rad ji ponagaja s tem, da jo vleče za kite / ekspr. ponagajali so mu s sosedovo hčerko pošalili so se, ker jo ima rad, ker ga ima rada / ekspr. hotel je postaviti ograjo okrog vrta, pa mu je sosed ponagajal; vreme jim je ponagajalo / ekspr. avtomobil mi je malo ponagajal in ni hotel vžgati
  20.      naglásen  -sna -o prid. (-ā) lingv. ki je po naglasu: ponaglasni samoglasnik / ponaglasni zlog
  21.      pojveč  tudi pojveč in pojvèč tudi pojvèč prisl. (; ; -; -) knjiž. večinoma, povečini: ponajveč zahaja v kavarno; v teh krajih je dosti rokodelcev, ponajveč zidarjev
  22.      pojvečkrat  tudi pojvečkrat in pojvèčkrat tudi pojvèčkrat prisl. (; ; -; -) knjiž., redko večinoma, povečini: take stavbe se ponajvečkrat podrejo
  23.      napóleonski  tudinapoleónski -a -o prid. (-ọ̑; -ọ̑) nanašajoč se na čas po Napoleonu: ponapoleonska družba / ponapoleonska doba
  24.      ponarédba  -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od ponarediti: ponaredba podpisa, žiga / spretna ponaredba slike / ponaredba resnice 2. kar je ponarejeno: ta pesem je ponaredba v ljudskem stilu; izdelke so vrnili, ker so bili ponaredbe
  25.      ponarédek  -dka m (ẹ̑) kar je ponarejeno: odkrivati ponaredke; ponaredek dokumenta, ključa; svoje kipe je nesel k prodajalcu ponaredkov

   5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA