Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (51.829-51.853)
- smolenják -a m (á) nar. vzhodno smolnat borov štor: razklati smolenjak ♪
- smolíka -e ž (í) 1. agr. izcejanje smole pri koščičastem sadnem drevju: v breskovem nasadu se je pojavila smolika 2. vet. nalezljiva bolezen mladih konj z vnetjem žrela in bezgavk v grlu: konj ima smoliko ♪
- smolíkav -a -o prid. (í) nanašajoč se na smoliko: smolikavo drevje / smolikav konj ♪
- smolíti -ím nedov. (ȋ í) prepajati, mazati s smolo: smoliti nit / smoliti ladjo ◊ agr. izcejati smolo smolíti se ekspr., navadno v zvezi z okoli, okrog biti, zadrževati se kje z določenim namenom: smolil se je okoli matere, da bi dobil denar / maček se ji je smolil okrog nog ● ekspr. smoliti se okrog deklet veliko in rad se družiti z njimi; prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost ♪
- smolníca -e ž (í) star. smolnata bakla: prižgati smolnico; svetiti si s smolnico // nekdaj smolnata borova trska za razsvetljavo: za nočni lov so si pripravili smolnice ◊ bot. navadna smolnica rastlina z lepljivim kolenčastim steblom, suličastimi listi in rdečimi cveti v socvetjih, Viscaria vulgaris ♪
- smolník -a m (í) 1. smolnata bakla: svetiti s smolniki // nekdaj smolnata borova trska za razsvetljavo: prižgati smolnik 2. nar. vzhodno smolnat borov štor: sekati smolnike ◊ petr. steklasta predornina s smolastim leskom ♪
- smolnják -a m (á) nar. vzhodno smolnata bakla: po cesti so si svetili s smolnjaki ♪
- smôlovec -vca m (ó) nar. koroško 1. brinov grm: skriti se za smolovcem 2. brinovec: postregel jim je s smolovcem ♪
- smóter -tra m (ọ̄) 1. kar se hoče doseči s prizadevanjem; cilj: naš smoter je jasen; doseči, uresničiti svoj smoter; podrediti se skupnim smotrom; to je moj življenjski smoter / učni, vzgojni smoter 2. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na to, čemu je, obstaja; namen: vsaka stvar ima svoj smoter; smoter socialnega zavarovanja ♪
- smótrn -a -o prid., smótrnejši (ọ̑) usmerjen k določenemu cilju: uporabljati samo smotrne gibe / smotrn razvoj / tako razpravljanje ni smotrno // načrten, premišljen: posegi v naravo morajo biti smotrni; smotrno gospodarjenje smótrno prisl.: smotrno izkoriščati; smotrno urejen nasad ♪
- smótrnost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost smotrnega: smotrnost gibov; smotrnost učnega procesa / načelo smotrnosti / smotrnost v naravi / smotrnost izkoriščanja gozdov načrtnost, premišljenost ♪
- smótrnosten -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na smotrnost: smotrnostna zasnova hiš / gledati na kaj s smotrnostnega vidika ♪
- smrád -ú in -a m, mn. smradóvi tudi smrádi (ȃ) neprijeten vonj: smrad prihaja, se širi; zavohati smrad; hlevski smrad; hud, zadušljiv smrad; smrad po mrhovini ● slabš. ta smrad nam ne bo ukazoval ničvreden, malovreden človek ♪
- smráden -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na smrad: smradno dno kanala / smradno ozračje ♦ zool. smradna žleza smradnica ♪
- smradljívec -vca m (ȋ) ekspr. kdor povzroča smrad: napoditi smradljivce iz sobe ♪
- smrája -e ž (á) nar. smrad: neznosna smraja se je širila po dvorišču ♪
- smrčáti -ím nedov. (á í) dajati pri dihanju v spanju hrkajoče, piskajoče glasove: ker ima nahod, smrči; glasno smrčati; smrčati kot medved // ekspr. dajajoč take glasove spati: na klopi sta smrčala dva potnika // ekspr. spati sploh: ne boš samo smrčal, tudi delati je treba smrčèč -éča -e: zbuditi smrčeče može ♪
- smŕček -čka m (ȓ) 1. naprej štrleči del gobca z odprtinama za vohanje pri nekaterih sesalcih: dotakniti se s smrčkom; zdrav pes ima mrzel in vlažen smrček; pasji smrček 2. užitna goba z jajčastim ali koničastim nepravilno jamičastim klobukom; mavrah: nabirati smrčke ● ekspr. dobiti jih po smrčku biti tepen, biti premagan ◊ bot. užitni smrček; vet. smrček bela lisa na smrčku pri konjih ♪
- smrdè -éta m (ȅ ẹ́) slabš. neprijeten, zoprn, slab človek: takle smrde nam je pokvaril razpoloženje ♪
- smrdè -éta s (ȅ ẹ́) slabš. neprijeten, zoprn, slab človek: kdo pa je tisto smrde, ki hodi za nami ♪
- smrdelíka -e ž (í) bot. rastlina z belimi obrobnimi jezičastimi cveti in okroglimi plodovi; smrdljiva pasja kamilica ♪
- smrdéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. oddajati, dajati neprijeten vonj: pokvarjena hrana smrdi; nekatere rastline zelo smrdijo; smrdel je po znoju; brezoseb. smrdelo je po zažganem, po žveplu; smrdi kot dihur, kuga zelo, močno // ekspr. oddajati, dajati vonj sploh: vsaka stvar po svoje smrdi; brezoseb.: iz ust mu smrdi; v kuhinji je smrdelo po česnu in ribah 2. ekspr. imeti, kazati značilnosti česa: knjiga smrdi po pornografiji; brezoseb. smrdi po vojni 3. z dajalnikom imeti, čutiti odpor do česa: cigarete ji ne smrdijo; hrana mu smrdi / ekspr. delo, učenje mu smrdi / ekspr. vsa ta stvar mi nekam smrdi ● preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi smrdèč -éča -e: prišel je domov, smrdeč po vinu; smrdeča voda; smrdeče
in zatohlo dvorišče ♪
- smrdljíka -e ž (í) bot. drevo ali grm z lihopernatimi listi, majhnimi zelenkastimi cveti in rdečimi plodovi; terebint ♪
- smrdljív -a -o prid. (ȋ í) ki smrdi: smrdljiv tobak; smrdljiva gnojnica; smrdljiva mlakuža / končno so se izselili iz te smrdljive doline / kot psovka ti gnida smrdljiva ◊ bot. smrdljivi bezeg neprijetno dišeča trajnica z belimi cveti v velikih, ploščatih socvetjih, Sambucus ebulus; smrdljivi brin neprijetno dišeč grm z luskastimi listi, Juniperus sabina; smrdljiva pasja kamilica rastlina z belimi obrobnimi jezičastimi cveti in okroglimi plodovi, Anthemis cotula ♪
- smrdljívec -vca m (ȋ) 1. ekspr. kdor smrdi: odmakniti se od smrdljivca 2. slabš. neprijeten, zoprn, slab človek: ta smrdljivec ne bo hodil z nami 3. star. petrolej: naliti smrdljivec v petrolejko ● zastar. popili so skoraj pol litra smrdljivca žganja ♪
51.704 51.729 51.754 51.779 51.804 51.829 51.854 51.879 51.904 51.929