Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (51.129-51.153)


  1.      skódrati  -am dov. (ọ̑) narediti, izoblikovati komu kodre: pri frizerju so jo lepo skodrali / skodrati lase; pren., ekspr. veter je skodral gladino jezera skódrati se dobiti obliko kodrov: lasje so se mu skodrali / listje se je skodralo skódran -a -o: skodrani lasje; imeti glavo skodrano ♪
  2.      skódrčati  -am in skodrčáti -ám dov. (ọ̑; á ȃ) zastar. zmršiti, skuštrati: z roko komu skodrčati lase; brada se mu je skodrčala / misli so se mu skodrčale skódrčan in skodrčán -a -o: skodrčana brada ♪
  3.      skójevski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na skojevce ali Zvezo komunistične mladine Jugoslavije [SKOJ]: skojevska akcija / skojevski sestanek ♪
  4.      skòk  skóka in skôka m (ȍ ọ́, ó) 1. glagolnik od skočiti: a) skok čez potok, skozi okno / skok z mesta, z naletom; skok na glavo, na noge; skok naprej, vstran / teči v dolgih skokih; ekspr. z enim skokom je bil iz hiše, pri oknu / v skoku ujeti žogo / pri tretjem skoku se je poškodoval / narediti, publ. izvesti skok b) še skok po časopis, pa se vrnem domov / iti na kratek skok k sosedu na kratek obisk // razdalja, višina, ki se doseže z odrivom od podlage: izmeriti skok; drugi skok je bil zelo visok // nav. ekspr., v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: hoditi skok pred drugimi; cilj je samo še skok daleč 2. ekspr., navadno s prilastkom hitro, nenadno povečanje: skok cen, proizvodnje; skoki in padci temperature naraščanje / publ. država je naredila velik gospodarski skok je v kratkem času gospodarsko zelo napredovala, se razvila 3. ekspr., navadno s prilastkom nenaden prehod z ene stvari na drugo brez neposredne notranje povezanosti: miselni skoki / za ta film so značilni veliki časovni skoki 4. star., v prislovni rabi, s predlogom zelo hitro: na skok je bil fant na drevesu; ubogati na skok / v enem skoku se je spremenil nenadoma / jezditi skok na skok; zastar. jezditi na skok na splav 5. star. galop: skok je konja utrudil; pognati v skok; prijezditi v skoku ● ekspr. tu ima reka kar precejšen skok padec; star. zaigrati za skok za ples, zlasti poskočen; ekspr. vedela je za njegove skoke čez plot za nezvestobo v zakonu ◊ alp. preplezati skok mesto, zlasti večje, kjer se gorsko pobočje zelo strmo, navpično prelomi; šport. dvojni skok; levji skok preval letno; smrtni skok premet prosto, zlasti z višine; skok čez konja, kozo preskok čez konja, kozo; skok v daljino atletska disciplina, pri kateri se skače v vodoravni, v višino v navpični smeri; skok ob palici ali s palico atletska disciplina, pri kateri se skače čez letvico s pomočjo palice; skoki v vodo; skok s padcem; prvak v smučarskih skokih; tur. skok čez kožo tradicionalna prireditev na praznik rudarjev, združena z obrednim sprejemanjem novih članov med rudarje; um. pasji skok okras v obliki niza iz spiralasto zvitih črt; vet. biti sposoben za skok biti sposoben skočiti, dvigniti se v položaj, ki omogoča paritev ♪
  5.      skókec  in skôkec -kca m (ọ̑; ō) 1. nav. ekspr. manjšalnica od skok: hitri kobiličji skokci / do morja je le še skokec 2. priprava v obliki platnenega sedeža na elastičnih vrveh za poskakovanje otroka, preden shodi: dojenček v skokcu; skokec in hoduljica ♪
  6.      skókoma  in skôkoma prisl. (ọ̑; ō) knjiž. v skokih: skokoma se bližati gozdu / narava ne gradi skokoma / proizvodnja napreduje skokoma // v skoku, z enim skokom: jezdec je bil skokoma v sedlu ♪
  7.      skokòt  -ôta m (ȍ ó) knjiž., redko galop: pognati konja v skokot ♪
  8.      skokovít  -a -o prid. (ȋ) ekspr. ki se pojavlja v skokih: skokovito premikanje / skokovit napredek; skokovite temperaturne spremembe; skokovito naraščanje cen skokovíto prisl.: cene skokovito naraščajo; skokovito se razvijati ♪
  9.      skokovítost  -i ž (ȋ) ekspr. lastnost, značilnost skokovitega: skokovitost razvoja ♪
  10.      skoléhati se  -am se in skoléhati -am tudi izkoléhati se -am se in izkoléhati -am dov. (ẹ́ ẹ̄) star. 1. ozdraveti, pozdraviti se: dolgo je bil bolan, zdaj pa se je le skolehal; ranjenec se je kmalu skolehal 2. s težavo vstati: skolehal se je iz postelje / skolehati se na noge, pokonci ♪
  11.      skólke  skólk [u̯k] ž mn. (ọ́ ọ̑) zastar. mrtvaški oder: ležati na skolkah ♪
  12.      skombinírati  -am dov. (ȋ) 1. narediti, da je kaj skupaj tako, da tvori celoto; sestaviti, združiti: skombinirati opremo iz različnih kosov pohištva / lepo skombinirati barve 2. ekspr. izmisliti si, domisliti se: včasih skombinira zelo čudne reči; zdi se, da si je vse to le skombiniral / kmalu so skombinirali, zakaj je prišel v vas dognali, ugotovili skombiníran -a -o: vse je domiselno skombinirano ♪
  13.      skomercializíranost  -i ž (ȋ) publ. lastnost, značilnost skomercializiranega: skomercializiranost turistične dejavnosti / skomercializiranost športa ♪
  14.      skomercializírati  -am dov. (ȋ) publ. uvesti trgovska, trgovinska načela v kaj: skomercializirati turistično dejavnost; gostinstvo se je zelo skomercializiralo / skomercializirati kulturo, šport skomercializíran -a -o: živeti sredi skomercializiranega sveta; skomercializirana kinematografija ♪
  15.      skomíg  -a m (ȋ) gib ramen, s katerim se navadno kaj izrazi: odgovoril je z rahlim skomigom / skomig z rameni ♪
  16.      skomígati  -am nedov. (ȋ) 1. z rameni delati gibe navzgor in navzdol: skomigati iz živčnosti 2. z gibi ramen navzgor in navzdol izražati nevednost, nezanimanje, dvom: kaj skomigaš, vse to je res / ni hotel jasno odgovoriti, samo skomigal je z rameni skomigajóč -a -e: skomigajoč je odšel iz sobe ♪
  17.      skomígniti  -em dov. (í ȋ) 1. z rameni narediti gib navzgor in navzdol: skomigniti od živčne napetosti 2. z gibom ramen navzgor in navzdol izraziti nevednost, nezanimanje, dvom: na vprašanje je le skomignil / nič ni rekel, samo skomignil je z rameni ♪
  18.      skomigováti  -újem nedov. (á ȗ) skomigati: na njegova vprašanja je le skomigoval / skomigovati z rameni ♪
  19.      skomízgati  -am nedov. (ȋ) skomigati: presedal se je in nervozno skomizgal / na vsa vprašanja je samo skomizgal skomizgajóč -a -e: skomizgajoč z rameni, je opazoval prepir ♪
  20.      skomízgniti  -em dov. (í ȋ) skomigniti: na vprašanje je le skomizgnil / začudeno ga je pogledala in skomizgnila z rameni ♪
  21.      skomljáti  -ám nedov. (á ȃ) star. mrmrati, momljati: starka je nekaj tiho skomljala; skomljati sam zase ● star. skomljali so, kako stradajo tožili, tarnali; star. skomljati po čem imeti močno željo po čem ♪
  22.      skomplicírati  -am dov. (ȋ) narediti kaj težavno, težje rešljivo, zaplesti: elementarne nesreče so položaj v državi skomplicirale; situacija se je skomplicirala // narediti kaj nejasno, težje razumljivo, težje dojemljivo: vedno vse skomplicira ♪
  23.      skomponírati  -am dov. (ȋ) 1. ustvariti, napisati glasbeno delo, skladbo, zložiti: skomponirati opero / to popevko je skomponiral posebej zanjo // redko ustvariti, napisati umetniško delo sploh: skomponiral je več novel 2. knjiž. sestaviti, zložiti: umetnik je skomponiral spomenik iz različnih figur / skomponirati pesniško zbirko po artistični zahtevnosti skomponíran -a -o: skomponirana pesem; domiselno skomponirane telovadne vaje ♪
  24.      skompostírati  -am dov. (ȋ) povzročiti, narediti, da se kaj spremeni v kompost: skompostirati plevel in listje ♪
  25.      skônca  prisl. (ó) star. 1. od začetka, na začetku: skonca je molčal, potem se je pa le oglasil / jama je skonca tako visoka, da lahko stojiš 2. na koncu, ob koncu: bodice so skonca rdeče ♪

   51.004 51.029 51.054 51.079 51.104 51.129 51.154 51.179 51.204 51.229  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA