Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (50.954-50.978)


  1.      skalíti 1 -ím dov., skálil (ȋ í) 1. narediti kaj kalno, motno: race skalijo vodo / ekspr. žalost ji je skalila oči; pren. strah mu je skalil razsodnost 2. nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten dogodek, skrb skali veselje; skaliti komu srečo, mirno življenje / slabo vreme jim ni skalilo dobre volje / nesporazumi skalijo prijateljstvo; medsebojni odnosi so se skalili / razgrajači so skalili (nočni) mir skalíti se izgubiti bistrost, čistost: kis, vino, voda se skali / bolniku so se skalile oči skaljèn -êna -o: skaljen studenec; njen mir je bil skaljen ♪
  2.      skalíti 2 -ím dov., skálil (ȋ í) vzkaliti, vzkliti: pšenica je že skalila / seme skali / krompir v kleti je skalil pognal cime; pren., pesn. seme zla je skalilo skaljèn -êna -o: skaljen ječmen ♪
  3.      skalíti 3 -ím dov., skálil (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: skaliti kovino skalíti se ekspr. postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: slovensko partizanstvo se je skalilo v bojih / trdo življenje mu je skalilo značaj ♪
  4.      skálje  -a s (ȃ) 1. star. skalovje: sivo skalje je bilo razklano 2. nar. prekmursko trske: zanetiti ogenj s skaljem ♪
  5.      skálnica  -e ž (ȃ) knjiž. voda, ki priteka izpod skale: piti skalnico ◊ anat. zelo trd del senčne kosti, v katerem sta srednje in notranje uho ♪
  6.      skalnják  tudi skálnjak -a m (á; ȃ) smotrno razporejen nasad rastlin med skalami, kamenjem za študijske namene ali za okras: na vrtu imajo skalnjak in cvetličnjak; urediti skalnjak ♪
  7.      skalovít  -a -o prid. (ȋ) skalnat: skalovit svet / skaloviti vrhovi ♪
  8.      skalóvje  -a s (ọ̑) več skal, skale: izpod skalovja je žuborel studenec; sivo, visoko skalovje; ta rastlina raste v razpokah skalovja; polica, previs v skalovju / za gradnjo pristanišča so porabili več milijonov ton skalovja ♪
  9.      skálp  -a m (ȃ) koža z lasmi na človeški glavi: kirurg je odrezal košček skalpa in ga presadil / Indijanec je premaganemu sovražniku vzel skalp // ta koža, odstranjena z glave sovražnika, kot trofeja: ob sedlu so Indijancu viseli skalpi / indijanski skalp ♪
  10.      skalpírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odstraniti s človeške glave kožo z lasmi: Indijanci so jih skalpirali ∙ ekspr. če ne boš šel z nami, te bom skalpiral izraža grožnjo skalpíran -a -o: ležali so tam mrtvi in skalpirani ♪
  11.      skándij  -a m (á) kem. lahka kovina svetlo sive barve, element Sc ♪
  12.      skandíranje  -a s (ȋ) glagolnik od skandirati: skandiranje pesmi, verzov; vaja v skandiranju / s trga se sliši navdušeno ploskanje in skandiranje množice ♪
  13.      skandírati  -am nedov. (ȋ) 1. izgovarjati, klicati kaj po zlogih, v ritmu: skandirali so gesla; Ti-to, Ti-to, je skandirala množica 2. lit. izgovarjati pesniško besedilo po zlogih in s shematičnimi poudarki: skandirati heksametre; učenci pesem skandirajo skandirajóč -a -e: skandirajoči zbor skandíran -a -o: skandirana pesem; skandirano geslo ♪
  14.      skánsen  -a m (ȃ) knjiž. muzej na prostem: posebna zanimivost mesta je skansen / skansen kmečkih poslopij ♪
  15.      skápati  -am in -ljem dov. (ā ȃ) s kapanjem odteči s česa: voda je skapala s strehe // ekspr. v presledkih drug za drugim odpasti: vse hruške so že skapale ● redko naj mi oči skapajo, če sem to rekla naj oslepim skápati se ekspr. v presledkih drug za drugim oditi: počasi so se skapali domov; prim. izkapati ♪
  16.      skarabéj  -a m (ẹ̑) 1. zool., navadno v zvezi sveti skarabej hrošč, ki oblikuje govno v kroglo in jo z nogami vali do mesta, kjer jo samica spremeni v valilnico, Scarabaeus sacer: opazovati svetega skarabeja 2. predmet iz (dragega) kamna, gline, s podobo tega hrošča, navadno kot okrasek, nakit: broška s skarabejem ♪
  17.      skarikírati  -am dov. (ȋ) ekspr. osmešiti z močnim poudarjanjem značilnih potez, lastnosti: skarikirati znano osebnost ♪
  18.      skášljati  -am dov. (ȃ) zastar. zakašljati: samo malo je skašljal, pa ga je že prebudil skášljati se pog., ekspr. povedati vse, zlasti kar koga teži, vznemirja: na sestanku se je skašljal; skašljati se nad kom; prim. izkašljati ♪
  19.      skát 2 -a m (ȃ) nav. mn., zool. ribe hrustančnice z zelo sploščenim telesom in velikimi prsnimi plavutmi, Batoidei: skati in bokoplute / električni skat ♪
  20.      skávsati se  -am se dov. (ȃ) ekspr. stepsti se (s kljunom): petelina sta se skavsala do krvi // slabš. spreti se: za vsako malenkost se skavsajo ♪
  21.      skávt  -a m (ȃ) v nekaterih deželah član mladinske organizacije, gibanja, ki si prizadeva oblikovati zdravo, iznajdljivo osebnost zlasti z življenjem v naravi: postati skavt; starosta skavtov ♪
  22.      skávtinja  -e ž (ȃ) v nekaterih deželah članica mladinske organizacije, gibanja, ki si prizadeva oblikovati zdravo, iznajdljivo osebnost zlasti z življenjem v naravi: skavti in skavtinje ♪
  23.      skávtski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skavte ali skavtstvo: skavtski tabor; skavtska organizacija / skavtska pravila / skavtska uniforma ♪
  24.      skáza  -e ž (ȃ) ekspr. 1. kar je skaženo: marsikatera nova hiša je skaza 2. kdor kaj skazi: on ti je skaza / kot psovka izgini, skaza nemarna / mojster skaza kdor dela slabe izdelke ● star. bradavica ji dela skazo jo kazi ♪
  25.      skázek  -zka m (ȃ) ekspr. kar je skaženo: kdo je naredil ta skazek ♪

   50.829 50.854 50.879 50.904 50.929 50.954 50.979 51.004 51.029 51.054  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA