Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (49.979-50.003)



  1.      scéjati  -am nedov. (ẹ́) 1. s cejenjem spravljati kam: scejati ostanke pijače v vedro 2. nar. precejati: scejati mleko scéjati se 1. s cejenjem prihajati kam, pojavljati se kje: voda se sceja v korito; okoli čevljev so se scejale mlake stopljenega snega 2. počasi odtekati: vode se scejajo s hribov / sneg se sceja s strehe; prim. izcejati
  2.      scéla  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da je kaj iz enega kosa, dela: kip je scela; scela narejena obleka; drži se leseno, kakor da je scela; pren. igralec je bil ves scela in zagnan ∙ redko gaziti sneg scela v celo // izraža, da se kaj zgodi brez premikanja, upogibanja: scela je zasukal vrat / ženska se je scela obrnila k njemu 2. redko popolnoma, v celoti: nebo se je scela pooblačilo / kuhinjska vrata so scela odprta; neskl. pril.: ekspr. to so ljudje scela ali scela ljudje moralno neoporečni, dosledni
  3.      scélen  -lna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je iz celega: votli in scelni stebri
  4.      scelíti  in scéliti -im, in scéliti -im tudi izcelíti in izcéliti -im, in izcéliti -im dov. ( ẹ́; ẹ́ ẹ̄) nav. 3. os. narediti kaj celo, navadno rane: mazilo mu je scelilo rano; rana se še ni scelila
  5.      scéloma  prisl. (ẹ̑) knjiž. scela: obleka je ukrojena sceloma / sceloma se je obrnil k njemu
  6.      scementírati  -am dov. () prekriti ali zaliti s cementno malto: tla so že scementirali // publ. narediti kaj čvrsto, trdno: scementirati enotnost ljudstva
  7.      sceneríja  -e ž () celota likovnih elementov v gledališkem, filmskem delu: narediti scenerijo; oder s spreminjajočo se scenerijo / principi moderne scenerije; pren. bleščeča scenerija neonskih napisov
  8.      scéničen  -čna -o prid. (ẹ́) scenski: izvirnost v scenični tehniki / scenični učinki / scenična pripoved
  9.      scenografíja  -e ž () dejavnost, ki se ukvarja z likovno opremo prizorišča v gledališču ali filmu: posvetiti se scenografiji / oddelek za kostumografijo in scenografijo // likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: scenografijo je pripravil znani slikar; scenografija te igre je realistična / gledališka scenografija / balet v scenografiji domačega scenografa
  10.      scenográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na scenografe ali scenografijo: scenografska in kostumografska oprema / scenografsko delo
  11.      scénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sceno: scenski in kostumski osnutki / scenski pripomočki; scenska oprema / scenski delavec / knjiž. scenski okvir drame scenagled. scenska glasba glasba, ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela; lit. scenska pripoved pripoved, v kateri so osebe, čas in prostor opisani v majhnem, omejenem obsegu
  12.      scepíti  in scépiti -im dov. ( ẹ́) po dolgem razsekati, razklati: scepiti drva / scepiti drevo na tri dele razcepiti
  13.      scésten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko cesten: scestni prah / scestno poznanstvo
  14.      scherzándo  [skerca-] prisl. () muz., označba za izraz izvajanja šaljivo
  15.      schêrzo  -a [skerco] m () muz. instrumentalni stavek ali skladba v hitrem tempu in veselega značaja: Beethovnovi scherzi; simfonični scherzo
  16.      schulvereinski  -a -o [šúlferájn-] prid. (-) v zvezi schulvereinska šola, v stari Avstriji nemška šola na slovenskem etničnem ozemlju: ponemčevanje slovenskih otrok v schulvereinskih šolah
  17.      science fiction  science fictiona [sájǝnsfíkšǝn] m, tudi neskl. (-) knjiž. literarna dela, ki temeljijo na predvidenih izsledkih znanosti; znanstvena fantastika: pisec science fictiona / science fiction v filmu; neskl. pril.: science fiction roman
  18.      scientístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na scientizem: scientistične ideje, težnje / scientistično in objektivistično pojmovanje družbe scientístično prisl.: scientistično usmerjen filozof
  19.      scientízem  -zma m () filoz. nauk, da se do globljega spoznanja pride samo z razumom, znanstvenimi metodami: pozitivizem in scientizem
  20.      scíla  -e ž () bot. rastlina s črtalastimi listi in modrimi, rdečkastimi ali belimi cveti v grozdih, Scilla: perunike in scile
  21.      scindáps  in scindápsus -a m () vrtn. sobna rastlina z vzpenjajočim se steblom in bleščečimi se, srčastimi listi, Scindapsus
  22.      scintilácija  -e ž (á) fiz. blisk, ki ga v kristalu povzroči ionizirajoči delec: na zaslonu se je pokazala scintilacija
  23.      scintilacíjski  -a -o prid. () fiz., navadno v zvezi scintilacijski števec priprava za ugotavljanje ionizirajočih delcev in merjenje njihove energije glede na bliske, ki jih povzročajo v snovi
  24.      scmáriti  -im dov.) slabš. speči, skuhati: scmariti kaj za večerjo; scmariti meso na ražnju
  25.      scrkljáti  -ám dov.) pog. s pretiranim negovanjem razvaditi: babica jih je preveč scrkljala scrklján -a -o: scrkljan otrok; deklica je zelo scrkljana

   49.854 49.879 49.904 49.929 49.954 49.979 50.004 50.029 50.054 50.079  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA