Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (49.954-49.978)



  1.      sáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na sat: satna celica ♦ čeb. satne vilice vilicam podobna priprava za odkrivanje satov
  2.      satinét  -a m (ẹ̑) lahka, lesketajoča se tkanina: obleka iz rožastega satineta
  3.      satíra  -e ž () 1. lit. delo, ki na oster, zbadljiv način prikazuje resničnost, življenje: napisati, objaviti satiro; literarna, moralna, politična satira; satire latinskih pesnikov; satira v prozi, verzih 2. knjiž. ostro, zbadljivo prikazovanje resničnosti, življenja: pisateljevo nagnjenje k satiri / satira na človeške napake
  4.      satíričen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na satiro: objavljati satirične članke; satirični vložki v drami; satirični roman; satirična pesem / satirični list; satirično gledališče / satirični pesnik, pisatelj / satirično prikazovanje razmer / ekspr. delo je zaradi satirične osti vzbudilo veliko pozornost satírično prisl.: satirično pisati; satirično zaostrena kritika
  5.      satíričnost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost satiričnega: satiričnost anekdote, romana / s svojo satiričnostjo je postajal nerazumljiv
  6.      satírika  -e ž (í) 1. lit. satirična dela, satire: Levstikova satirika; sodobna slovenska satirika 2. redko satiričnost: roman je zaslovel zaradi ostre satirike
  7.      sátirski  in satírski -a -o prid. (; ) nanašajoč se na satire: satirski sprevod v čast boga Dioniza / satirsko poželenje ♦ lit. satirska igra v starogrškem gledališču parodistična igra z zborom satirov, igrana po uprizoritvi tragedije
  8.      satisfákcija  -e ž (á) knjiž. zadoščenje, zadostitev: dati, zahtevati satisfakcijo; moralna satisfakcija; igralčeva osebna satisfakcija
  9.      sátje  -a stil. satjè -à s (á; ) več satov, sati: čebele gradijo satje; obnavljati satje v panjih; satje, polno medu ♦ čeb. iztočiti med iz satja; deviško satje ki še ni zaleženo; premično satje pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati // kar je temu podobno: zračni tok je speljan preko kovinskega satja; satje hladilnika
  10.      sátnica  -e ž () voščena plošča, ki se vstavi v satnik, da čebele na njej zgradijo sat: pritrditi satnico v satnik; vosek za izdelavo satnic
  11.      satóvje  -a s (ọ̑) več satov, sati: iz satovja se cedi med; mrgolenje čebel po satovju ♦ čeb. premično satovje pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati // kar je temu podobno: razstavni predmeti so nameščeni v papirnatem satovju; satovje geometričnih konstrukcij
  12.      satráp  -a m () 1. pri starih Perzijcih vladarjev namestnik v pokrajini: neomejena oblast satrapov 2. knjiž. oblasten, samovoljen človek: zloglasen satrap
  13.      satrapíja  -e ž () pri starih Perzijcih področje, na katerem ima oblast satrap: perzijski imperij so razdelili na več satrapij
  14.      saturácija  -e ž (á) knjiž. nasičenost, zasičenost: saturacija trga ♦ agr. čiščenje sladkornega soka z apnom
  15.      saturírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti kaj (zelo) polno česa, zasititi: saturirati trgovino s potrebnimi izdelki saturíran -a -o: dobro saturirano tržišče
  16.      sauvignón  tudi sovinjón -a [sovinjon] m (ọ̑) agr. muškat z zelenkasto rumenimi grozdi: gojiti sauvignon // belo vino iz grozdja te trte: buteljka sauvignona
  17.      savánski  -a -o () pridevnik od savana: savanska trava
  18.      Sável  -vla m (ā) knjiž., v zvezi iz Savla postati Pavel iz človeka s slabim, negativnim značajem postati človek z dobrim, pozitivnim značajem
  19.      savínjski  -a -o prid. () nanašajoč se na Savinjo: savinjski breg / savinjski splavarji / savinjski hmelj hmelj, ki raste v Savinjski dolini / Savinjska dolinagastr. savinjski želodec želodec z nadevom iz svinjskega mesa, slanine in začimb
  20.      sávski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Savo: savski breg, most; savski prod / savska dolina
  21.      scálen  -lna -o prid. () zastar. sečen1: scalni mehur
  22.      scálnik  -a [n tudi ln] m () zastar. (straniščna) školjka za moške; pisoar: porcelanast scalnik
  23.      scáti  ščíjem tudi ščím nedov., ščíj ščíjte tudi ščì ščíte; scál (á í, í) vulg. izpraznjevati sečni mehur: živina je nekaj bolna in kar naprej ščije / scati v posteljo nehotno, bolezensko izpraznjevati mehur v spanju / krvavo scati // opravljati malo potrebo: scal je kar na rože; zjutraj gre najprej scat ● vulg. pri tem boš tako garal, da boš kri scal zelo; vulg. ni mogoče scati proti vetru ni mogoče delati, ravnati drugače kot večina, vodilni ljudje
  24.      scedíti  -ím dov., scêdi in scédi; scédil ( í) 1. s cejenjem spraviti kam: scediti kavo v lonček 2. nar. precediti: scediti mleko scedíti se 1. s cejenjem priti kam, pojaviti se kje: v škaf se je scedilo precej vode / ekspr. pod čevlji se mu je scedila cela mlaka 2. počasi odteči: voda se je scedila s strehe scejènna -o: scejeno mleko; prim. izcediti
  25.      scefráti  -ám [cef in cǝf] dov.) raztrgati na koščke, nitke: scefrati papir; obleka se je že scefrala; scefrati si rob krila / ekspr. scefral bi ga na drobne koščke, tako je jezen scefrán -a -o: scefrani rokavi; scefrana knjiga, suknja

   49.829 49.854 49.879 49.904 49.929 49.954 49.979 50.004 50.029 50.054  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA