Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (49.929-49.953)



  1.      sardón  -a m (ọ̑) zool. morska riba, podobna sardeli, Engraulis encrasicholus: loviti sardone
  2.      sardóničen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. zelo prezirljiv, posmehljiv: s sardoničnim nasmehom je poslušal kritiko ♦ med. sardonični smeh bolezenski krč smejalnih mišic
  3.      sardónski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. zelo prezirljiv, posmehljiv: okoli ust mu je zaigral sardonski nasmeh
  4.      sargáški  -a -o prid. () nav. mn., bot., v zvezi sargaška alga rjava alga, ki raste ob obalah južnega Atlantika in jo morski tokovi naplavljajo zlasti v Sargaško morje, Sargassum
  5.      sári  -ja m () v indijskem okolju žensko vrhnje oblačilo iz enega kosa blaga, ki se ovije okrog telesa: oblečena je bila v bel sari; svilen sari
  6.      sarkástičen  -čna -o prid. (á) ki izraža, kaže zelo negativen, poniževalen odnos do česa, jedko posmehljiv: sarkastičen človek; bil je zelo sarkastičen do prijateljev / sarkastičen izraz okoli ust; sarkastičen smeh / spregovoril je s sarkastičnim prizvokom v glasu; sarkastična opomba sarkástično prisl.: sarkastično govoriti, posmehovati se
  7.      sarkofág  -a m () lesena, kamnita, kovinska skrinja s ploščatim, strehi podobnim pokrovom in bogatimi okraski, reliefi: truplo so mumificirali in položili v sarkofag; egipčanski, rimski sarkofagi / kamnit, kovinski, marmornat sarkofag // tej skrinji podoben spomenik: k sarkofagu so položili venec
  8.      sárma  -e ž () jed iz mletega mesa z rižem in začimbami, zavitega zlasti v liste navadno kislega zelja: pripraviti sarmo
  9.      sárong  -a m () v nekaterih azijskih deželah krilu podobno oblačilo, ki se ovije okrog bokov: na sebi je imel samo sarong; plesalke v živobarvnih sarongih
  10.      sáški  -a -o prid. () nanašajoč se na Sase ali Saško: saško narečje / saški vladarji
  11.      sát  -a tudim () skupek voščenih celic, v katere odlagajo čebele med, cvetni prah, zalego: čebele gradijo sat; vzeti sat iz panja; celica sata ♦ čeb. obnožni sat v katerem je obnožina; premični sat ki ga je mogoče poljubno premeščati
  12.      sátan  -a m () 1. rel. duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo: satan ga je obsedel; angel in satan; hudoben, zvit kot satan / izganjati satana / kot kletvica o ti satan ti! 2. ekspr. zloben, hudoben človek: ta satan je zmožen vsega / gospodar je bil pravi satan 3. pog., ekspr., v medmetni rabi izraža jezo, nejevoljo nad kom: da bi te satan
  13.      sataníst  -a m () kdor časti satana: bil je satanist; sekta satanistov
  14.      satanízem  -zma m () 1. čaščenje satana: satanizem in malikovalstvo 2. knjiž. kar je satansko: skrivnost satanizma pri človeku / to je že pravi satanizem
  15.      sátanka  -e ž () 1. ženska oblika od satan: satan in satanka 2. ekspr. zlobna, hudobna ženska: satanka uživa nad njeno nesrečo / ta ženska je prava satanka
  16.      sátanov  -a -o prid. () nanašajoč se na satana: prikazen v satanovi podobi; to je satanovo delo ∙ ekspr. to ti je pravo satanovo seme človek z veliko slabimi lastnostmi
  17.      sátanski  -a -o prid. () ekspr. 1. ki ima lastnosti, kakršne se pripisujejo satanu: to je satanski človek / satanska zloba / satanski posmeh hudoben, zloben; obšlo ga je pravo satansko veselje / ima satanske oči 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: s satansko hitrostjo se je odpeljal; muči ga satanska lakota sátansko prisl.: satansko se je zasmejal; satansko iznajdljiv človek
  18.      sátanstvo  -a s () ekspr. narava, lastnosti satana: ima nekaj satanstva v sebi
  19.      sátaraš  -a m () gastr. jed iz dušenega narezanega paradižnika, paprike, čebule: jesti sataraš
  20.      sátast  -a -o prid. () podoben satu: stena je poslikana s satastim vzorcem; satasta zgradba celice / ponev s satastim dnom
  21.      satelít  -a m () 1. nebesno telo, ki kroži okoli kakega planeta: zemlja in njen satelit luna; hodi okrog nje kot satelit / naravni satelit ♦ astr. Jupitrovi sateliti // temu podoben tehnični izdelek, opremljen z različnimi instrumenti, napravami: izstreliti satelit; okrog zemlje kroži že veliko satelitov; spremljati olimpiado preko satelita / komunikacijski, meteorološki, navigacijski satelit; sateliti za znanstveno raziskovanje / umetni satelit 2. publ. formalno samostojna država, vlada, politično in gospodarsko podrejena močnejši državi, vladi: poraz Nemčije in njenih satelitov
  22.      satelíten  -tna -o prid. () satelitski: satelitna postaja
  23.      satelítski  -a -o prid. () nanašajoč se na satelit: sporočati podatke satelitski postaji; satelitsko omrežje / satelitski oddajnik / satelitski televizijski prenos; satelitska navigacija / satelitske države so podprle svojo zaveznico ♦ urb. satelitsko mesto, naselje samostojno mesto, naselje v bližini velikega mesta, od katerega je gospodarsko, kulturno, prometno odvisno
  24.      sátemski  -a -o prid. (ā) lingv., v zvezi satemski jeziki vzhodna skupina indoevropskih jezikov, pri katerih so se prvotni srednjenebni zaporniki spremenili v sičnike
  25.      satén  -a m (ẹ̑) fina, lahka, lesketajoča se tkanina v atlasovi vezavi: obleka iz satena; črna pasja dlaka se je svetila kot saten

   49.804 49.829 49.854 49.879 49.904 49.929 49.954 49.979 50.004 50.029  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA