Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (4.926-4.950)



  1.      ornamênten  -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na ornament: ornamentni vzorec / pesem je objavljena čez celo stran v ornamentnem okviru ◊ arhit. ornamentno steklo steklo, ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano
  2.      ornamêntik  -a m (é) um. kdor oblikuje ornamente ali krasi z njimi predmete, objekte: ornamentiki in figuraliki
  3.      ornamêntika  -e ž (é) celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: čudovita ornamentika nad portalom / baročna, cvetlična ornamentika; filigranska, stilizirana ornamentika; ljudska ornamentika / ukvarjati se z ornamentiko ornamentiranjemum. pleteninasta ornamentika okras iz geometrično prepletajočih se trakov
  4.      ornamentíranje  -a s () glagolnik od ornamentirati: ornamentiranje ploskev z zasekanimi brazdami; ornamentiranje predmetov
  5.      ornamentírati  -am nedov. in dov. () delati ornamente na predmetih, objektih: ornamentirati portal, tlak ornamentíran -a -o: ornamentiran relief; ornamentirana peča; okovje je naredil bogato ornamentirano
  6.      ort  -a m () 1. rel. slavnostno liturgično oblačilo: bogato vezen, dragocen ornat / duhovniški, mašniški, škofovski ornat; pren., ekspr. škof je prišel v cerkev v vsem svojem ornatu 2. srednjeveško slavnostno vladarsko oblačilo: nositi ornat / kraljevski, vladarski ornat
  7.      orodjárna  -e ž () delavnica, obrat za izdelovanje in vzdrževanje orodja: zaposlen je v orodjarni; mojster v orodjarni // shramba za orodje: iz orodjarne je prinesel sekiro in žago / gasilska orodjarna
  8.      orožárna  -e ž () skladišče orožja in vojaške opreme: orožarna je dobro založena; sovražniki so odkrili orožarno; pren., ekspr. to delo je prava orožarna govornih klišejev // tovarna orožja: v orožarnah so povečali proizvodnjo / orožarna za pehotno orožje
  9.      ortogolen  -lna -o prid. () knjiž. pravokoten: ortogonalne forme stavbe so skladno povezane s prvinami okolja
  10.      ósemnajst  in osemjst -ih [sǝm] štev. (ọ̄; á) izraža število ali številko osemnajst [18]: sin ima osemnajst let
  11.      ósemnajsti  in osemjsti -a -o [sǝm] štev. (ọ̄; á) ki v zapovrstju ustreza številu osemnajst: sin je v osemnajstem letu; predavanje bo ob osemnajsti (uri) / prva svetovna vojna se je končala osemnajstega leta 1918; osemnajsto [18.] stoletje stoletje od 1700 do 1800
  12.      ósemnajstléten  in osemjstléten -tna -o [sǝm] prid. (ọ̄-ẹ̑; á-ẹ̑) 1. star osemnajst let: osemnajstletno dekle 2. ki traja osemnajst let: osemnajstletno bivanje v tujini
  13.      osemjststo  in ósemnajststo [sǝm] štev. neskl. (á; ọ̄) navadno v letnicah izraža število ali številko tisoč osemsto [1800]: leto osemnajststo oseminštirideset imenujejo pomlad narodov
  14.      oséna  -e ž (ẹ̑) zastar. odtenek: rumenkasta osena; rdeči in modri cveti v vseh osenah ♦ lov. lisa na dlaki, perju, navadno v temnejšem barvnem odtenku
  15.      osína  -e ž (í) agr. kratek, oster podaljšek pleve pri klasu: osina pri ječmenu / po mlatvi ga je hrbet srbel od prahu in osin
  16.      oskrbnína  -e ž () znesek, ki se plača za oskrbo v domu, zavodu: plačati oskrbnino; povišati oskrbnino; oskrbnina v bolnici, domu upokojencev, internatu
  17.      oskrbovalnína  -e ž () oskrbnina: znižati oskrbovalnino; oskrbovalnina v domu
  18.      oslóna  -e ž (ọ̑) 1. knjiž., redko naslonjalo, naslonilo: sedel je v naslanjaču in se s komolcem opiral na oslono / oslona stola, zofe 2. zastar. pomoč, podpora: dajati komu moralno oslono
  19.      oslovína  -e ž (í) usnje iz oslove kože: opna na bobnu je iz oslovine
  20.      osmína  -e ž (í) 1. del na osem enakih delov razdeljene celote: dobiti osmino vsote 2. etn. pogostitev osmi dan po pogrebu: povabiti na osmino; bogata osminageom. osmina kroga; rel. osmina čas osmih dni po prazniku, ko se v liturgiji še delno nadaljuje praznovanje; božična osmina; šport. osmina finala izločilno tekmovanje za nastop v četrtfinalu
  21.      osžiti  -im dov.) 1. odstraniti umazanijo, prah: osnažiti čevlje, obleko; osnažiti stanovanje ∙ ekspr. brivec ga že čaka, da ga osnaži obrije 2. redko očistiti, otrebiti: osnažiti piščanca, ribe osžen -a -o: skrbno osnažena obleka
  22.      ostalína  -e ž (í) 1. kar se ohrani iz preteklosti: obredne ostaline; plesne ostaline slovenske ljudske kulture; ostaline iz rimske dobe 2. knjiž. zapuščina: urediti prijateljevo ostalino / literarna ostalina; rokopisna ostalina
  23.      ostiten  -tna -o prid. () muz., v zvezi ostinatni bas glasbena misel, ki se brez sprememb ponavlja v basu
  24.      ostito  -a m () muz. glasbena misel, ki se brez sprememb ponavlja v istem partu: ostinato v basu
  25.      óstnat  -a -o prid. (ọ̑) star. koničast, šilast: kazal je svoja ostnata kolena / ostnate bodice ostrebot. ostnati šaš rastlina s ščetinastimi listi in nagosto razvrščenimi klaski, Carex mucronata

   4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA