Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (4.879-4.903)


  1.      oparjenína  -e ž (í) med. oparina: oparjenine in opekline ♪
  2.      opéčnat  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz opeke: zid je opečnat; opečnata hiša, streha; opečnata tla 2. po barvi podoben opeki: na hrbtu ima ta žival opečnate proge / opečnata barva opéčnato prisl.: opečnato rdeča obleka; opečnato rjava barva ♪
  3.      opekárna  -e ž (ȃ) obrat, tovarna za izdelovanje opeke: zgraditi opekarno; delavci v opekarni ♪
  4.      opekárnar  -ja m (ȃ) v nekaterih deželah lastnik opekarne: bogat opekarnar ♪
  5.      opeklína  -e ž (í) poškodba kože, tkiva zaradi ognja, električnega toka, vroče ali jedke tekočine: pri eksploziji je dobil hude opekline; umreti od opeklin / na koži so se napravili mehurji zaradi sončnih opeklin / opekline na roki ♦ med. opeklina prve stopnje ♪
  6.      operacionalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti uporabno, učinkovito v kakem postopku: operacionalizirati spoznanja ♪
  7.      opetnájstiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: pri kupčiji so ga opetnajstili / opetnajstili so jo za delež ♪
  8.      ópna  -e ž (ọ̄) 1. na obod napeta tanka prožna plast kakega tkiva, ki more nihati: opna se je predrla, raztrgala / opne v ušesih / opna na bobnu // teh. na obod napeta, pritrjena tanka prožna ploščica, ki more nihati: opna v slušalki, zvočniku; kovinska opna 2. tanka plast snovi, skozi katero more pronicati plin, tekočina: pronicanje plina skozi opno 3. knjiž. tapeta, stenska obloga: stena je bila prevlečena s srebrnimi opnami / stenske opne ♪
  9.      ópnast  -a -o prid. (ọ̄) knjiž., redko ki ima opno: prvotno je imel grad opnasta okna ♪
  10.      opojnína  -e ž (ȋ) knjiž., redko alkoholna pijača: uživati opojnine ♪
  11.      opóna  -e ž (ọ̑) knjiž. tapeta, stenska obloga: salon z modrimi oponami / stenske opone ♪
  12.      oponašálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug: nadarjen odrski oponašalec / oponašalec živalskih glasov ♦ zool. oponašalci drozgu podobne ameriške ptice pevke, ki oponašajo glasove drugih ptic, Mimidae ♪
  13.      oponašálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od oponašalec: bila je dobra oponašalka ♪
  14.      oponášanje  -a s (ȃ) glagolnik od oponašati: oponašanje govornika; oponašanje zvokov / njegovo oponašanje jih je jezilo ♪
  15.      oponášati  -am nedov. (ȃ) 1. ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug: otrok rad oponaša (starejše); oponašati govorjenje, kretnje, navade drugih; v oblačenju oponaša sosedo posnema / oponašati ptice / oponašati lajanje psov, rezgetanje konj / ta ptič oponaša druge ptiče // ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug z namenom smešiti, žaliti ga: vsi se mu posmehujejo in ga oponašajo; oponaša ga, kako jeclja 2. raba peša očitati: oponašati komu hinavščino, malomarnost; oponaša mu, da ni točen; oponašala si je, ker mu ni pomagala / oponaša mu hrano ♪
  16.      opozicionálec  -lca m (ȃ) publ., v nekaterih državah član opozicijske stranke: boriti se proti opozicionalcem ∙ ekspr. on je večni opozicionalec rad nasprotuje ♪
  17.      opozicionálen  -lna -o prid. (ȃ) opozicijski: opozicionalni poslanec; opozicionalni tisk / opozicionalna stranka ♪
  18.      opozicionálnost  -i ž (ȃ) knjiž. nagnjenost k nasprotovanju: znan je po svoji opozicionalnosti ♪
  19.      opraskanína  -e ž (í) med. povrhnja poškodba kože zaradi prask: opraskanina se je ognojila ♪
  20.      opravnína  -e ž (ȋ) knjiž., redko provizija: dobiti pet odstotkov opravnine ♪
  21.      opresnína  -e ž (ȋ) star. surova krma, zlasti korenje, krompir, repa: imeti dovolj opresnine ♪
  22.      ordinácija  -e ž (á) 1. soba, prostor za pregled bolnikov in za določanje načina zdravljenja: opremiti ordinacijo; iti, stopiti v ordinacijo / specialistična, splošna ordinacija // pregledovanje in določanje načina zdravljenja: po končani ordinaciji je šel v kavarno / danes je imel čez trideset ordinacij / pog. odprl je svojo ordinacijo postal je samostojen zdravnik 2. rel. podelitev kleriškega reda: še nekaj dni je do ordinacije / asistirati pri ordinaciji posvetitvi ♪
  23.      ordinacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ordinacijo: velika ordinacijska okna / ordinacijski prostori; ordinacijska soba / določiti ordinacijske ure ♪
  24.      ordináren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. navaden, nekvaliteten: to je čisto ordinarna slivovka 2. prostaški, grob: ordinaren človek je / ordinarne besede, šale ♪
  25.      ordinariát  -a m (ȃ) 1. knjiž. redna profesura: ustanoviti nov ordinariat 2. rel. urad za upravljanje škofije: škofijski ordinariat ♪

   4.754 4.779 4.804 4.829 4.854 4.879 4.904 4.929 4.954 4.979  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA