Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (4.851-4.875) 
- okopavína -e ž (í) nav. mn., agr. rastlina, ki jo je treba okopavati: saditi, sejati okopavine; korenje, krompir in druge okopavine ♪
- okrájina tudi okrajína -e ž (ā; í) zastar. 1. obrobje, rob: ta umetnostni spomenik je že na okrajini Primorske 2. pokrajina, področje: jezikovne razlike med slovenskimi okrajinami ♪
- okrnína -e ž (í) knjiž. kar je okrnjeno: gledališče brez vpliva občinstva je okrnina / pri kačah je ohranjena okrnina zadnjih nog zakrneli organ ♪
- okroglína -e ž (í) 1. okrogel, zaobljen del česa: okroglina vesla se je prelomila / z neporasle okrogline je bil lep razgled na dolino / mehke okrogline obline ♦ obrt. rokavna okroglina zgornji, zaobljeni del rokava, ki se vstavi v rokavni izrez // kar je okroglo sploh: ostala je le lobanja, spremenjena v prazno okroglino 2. redko okroglost: mehkoba in okroglina njegovih lic sta izginili 3. zastar. okolica: rad se sprehaja po okroglini / v celi okroglini ni lepšega dekleta ♪
- okroglínast -a -o prid. (í) nar. okroglast: okroglinasti griči ♪
- okrónati -am dov. (ọ̑) 1. podeliti, priznati komu vladarski naslov s simbolično položitvijo krone na glavo: okronali so ga za ogrskega kralja; okronati v katedrali; okronati se za cesarja / Gubca so okronali z razbeljeno krono položili so mu jo na glavo; ekspr. z rožami okronati glavo okrasiti 2. vznes. zelo uspešno končati kaj: okronati vzpon s prihodom na vrh gore okrónan -a -o: z bleščečim snegom okronan vrh Triglava; ženska figura z okronano glavo; prizadevanje je bilo okronano z uspehom ♪
- okujína -e ž (í) teh. s kovanjem odstranjena oksidna plast, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi: ob nakovalu je bilo veliko okujine ♪
- olívnat -a -o prid. (ȋ) star. po barvi podoben olivi; oliven: olivnata barva ♪
- oljárna -e ž (ȃ) podjetje, obrat za pridobivanje olja: delati v oljarni ♪
- oljkovína in óljkovina -e ž (í; ọ́) oljkov les: zabojček iz oljkovine ♪
- óljnat -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na olje: oljnata površina, steklenica / oljnata tekočina // ki vsebuje olje: semena so oljnata / oljnati kruh, papir; oljnata barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja olje; oljnata slika ∙ knjiž., ekspr. oljnato morje mirno morje z ravno površino 2. knjiž., ekspr. ki izraža pretirano prijaznost: govoriti z oljnatim glasom; oljnat smehljaj óljnato prisl.: oljnato govoriti; oljnato gladka površina morja; oljnato rjav, zelen ♪
- omladína -e ž (í) zastar. mladina: navdušenje omladine ♪
- onadva gl. on ♪
- onáger in ónager -gra m (á; ọ̑) zool. oslu podobna žival, ki živi v srednji in zahodni Aziji, Equus onager ♪
- onakáziti -im tudi onakazíti -ím dov., onakázil (ā ȃ; ȋ í) zastar. iznakaziti: eksplozija mu je onakazila obraz onakážen -a -o tudi onakažèn -êna -o: onakaženi prsti ♪
- onákšen -šna -o prid. (ā) star., navadno v zvezi takšen in onakšen takšen in drugačen: prinesli so mu kruh, slanino, meso takšno in onakšno ♪
- onaníja -e ž (ȋ) (spolno) samozadovoljevanje: nagibati se k onaniji ♪
- onaníranje -a s (ȋ) glagolnik od onanirati ♪
- onanírati -am nedov. in dov. (ȋ) (spolno) se samozadovoljevati ♪
- onaníst -a m (ȋ) kdor (rad) onanira: zašel je v družbo homoseksualcev in onanistov ♪
- onanístka -e ž (ȋ) ženska oblika od onanist ♪
- onesnáženje -a s (ȃ) glagolnik od onesnažiti: onesnaženje morja, vode, zraka / stopnja onesnaženja se je povečala ♪
- onesnáženost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost onesnaženega: onesnaženost morja, zraka; stopnja onesnaženosti se je povečala ♪
- onesnaževálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor onesnažuje: kaznovati onesnaževalce; onesnaževalci okolja; kemična tovarna je glavni onesnaževalec zraka v kraju ♪
- onesnaževánje -a s (ȃ) glagolnik od onesnaževati: onesnaževanje rek, zraka ♪
4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 
