Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (4.751-4.775)



  1.      norvéščina  -e ž (ẹ̑) norveški jezik: prevod iz norveščine
  2.      nótranjščina  -e ž (ọ́) notranjsko narečje: govoriti v notranjščini
  3.      notránjščina  in nótranjščina -e ž (; ọ́) 1. prostor, ki je znotraj česa: notranjščina cerkve; notranjščina ladje / notranjščina aparata 2. ozemlje, oddaljeno od morske obale, (državne) meje; notranjost: kraji v notranjščini dežele 3. čustveno-moralna stran človeka; notranjost: boji v njegovi notranjščini
  4.      notrína  -e ž (í) knjiž. notranjost: odšel je v notrino poslopja / glas, ki je prihajal iz notrine mogočnega trupa / vso notrino nahrbtnika so mu zaplenili stvari, ki jih je imel v nahrbtniku / prebivalci iz notrine dežele / ta misel mu je razburila notrino
  5.      noumelen  -lna -o prid. () filoz. nanašajoč se na stvar, kakršna je sama po sebi: noumenalna stvarnost / noumenalni svet po Kantu svet, ki je ne glede na izkustvo nespoznaven
  6.      novína  -e ž (í) 1. nedavno izkrčen, obdelan svet: posejati, zasaditi novino / požigati, preorati novino 2. s širokim pomenskim obsegom kar se pridela v (tekočem) letu: prodali so skoraj vso novino; mleti novino novo žito; točiti novino novo vino / prišli so ob novini ob času, ko se spravljajo novi pridelki // knjiž., redko novi sneg: zapadlo je za ped novine 3. knjiž. novost: možnarji so bili tedaj novina / novina metode 4. zastar. novica, vest: razveselili so se novine o zmagi 5. mn., zastar. časopis: brati v novinah
  7.      novínar  -ja m () poklicni sodelavec časopisa, radia, televizije: dal je izjavo domačim in tujim novinarjem / športni novinar; televizijski novinar
  8.      novínarka  -e ž () poklicna sodelavka časopisa, radia, televizije: novinarka pri Delu
  9.      novínarski  -a -o prid. () nanašajoč se na novinarje: novinarski poklic; novinarsko delo / novinarska izkaznica / novinarska etika / novinarski stil
  10.      novínarstvo  -a s () dejavnost novinarjev: posvetil se je novinarstvu / študij novinarstva
  11.      nôvogŕščina  -e ž (ō-) novogrški jezik
  12.      nôvonaséljenec  -nca m (ō-ẹ́) redko priseljenec: število novonaseljencev se je zelo povečalo
  13.      nôvonastàl  in nôvo nastàl -ála -o [a] prid. (ō- ō-á) knjiž. nedavno nastal, nov: novonastali položaj; novonastala država
  14.      nožárna  -e ž () delavnica, obrat za izdelovanje nožev: delati v nožarni
  15.      na  -e ž (ú) 1. pog. članica samostanskega, verskega reda; redovnica: postala je nuna; menihi in nune; živi kot nuna osamljeno, zdržno / šolala se je pri nunah v nunski šoli; maša pri nunah v nunski cerkvipog. iti k nunam postati redovnica 2. nar. primorsko, navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta: hvala, nuna // zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi; botra: krstna nuna
  16.      óbčeroden  -dna -o prid. (ọ̄-á) knjiž. vsenaroden, splošnonaroden: vzdrževanje kulturnih ustanov je občenarodni problem
  17.      óbčina  -e ž (ọ̑) 1. osnovna samoupravna družbenopolitična skupnost: združiti občine; gospodarsko nerazvita občina; samoupravni organi občine; prebivalci občine; statut občine / pomembnejši kraji v občini na ozemlju občine / delati na občini / občina Grosuplje // nekdaj osnovna upravna enota: občine in okraji // pog. organi občine: občina je naročila zazidalni načrt; odnos občine do zasebnega sektorja / iti na občino sedež organov občine; zbrati se pred občino poslopjem, kjer imajo ti organi sedež 2. v zvezi katastrska občina enota, ki obsega vsa zemljišča svojega območja: del posestva ima v drugi katastrski občini ● pasti občini v breme živeti na stroške občine; zastar. list si je pridobil majhno občino malo naročnikov, bralcev; star. sprejeti koga v svojo občino skupnost, družbojur. davčna občina v stari Avstriji enota, ki šteje najmanj 285 ha obdavčenih zemljišč; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; zgod. glavna občina od 1814 do 1850 upravna enota, ki usklajuje delo podobčin
  18.      občir  -ja m (á) nar. pripadnik določene občine; občan: pri delu so pomagali vsi občinarji // občinski odbornik, občinski funkcionar: pritoževati se občinarjem
  19.      obdónavski  -a -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja ob Donavi: obdonavske države; obdonavska mesta
  20.      óberlájtnant  -a [bǝr] m (ọ́-á) v avstrijskem in nemškem okolju poročnik, kapetan: javiti se oberlajtnantu
  21.      oblína  -e ž (í) obel, zaobljen del česa: oblina kupole / oblina bokov / ekspr. oprijeta obleka je še bolj poudarjala njene obline prsi, boke
  22.      oblómovščina  -e ž (ọ̑) ekspr. ravnanje ali vedenje, značilno za Oblomova iz romana Gončarova: karamazovščina in oblomovščina
  23.      óblovina  in oblovína -e ž (ọ̑; í) nar. oblanci, oblanje: nastiljati z oblovino
  24.      oblovína  -e ž (í) gozd. okrogli les
  25.      obšanje  -a s () glagolnik od obnašati se: lepo, spoštljivo, vljudno obnašanje; vsi se zgražajo nad njegovim obnašanjem; obnašanje tovarišev / v obnašanju do sodelavcev se je spremenil / opomnili so ga zaradi obnašanja pri kosilu / raziskovati obnašanje živali / obnašanje avtomobila na mokrem cestišču / proučevati obnašanje materiala pri visoki temperaturi

   4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA