Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
NA (4.751-4.775)
- norvéščina -e ž (ẹ̑) norveški jezik: prevod iz norveščine ♪
- nótranjščina -e ž (ọ́) notranjsko narečje: govoriti v notranjščini ♪
- notránjščina in nótranjščina -e ž (ȃ; ọ́) 1. prostor, ki je znotraj česa: notranjščina cerkve; notranjščina ladje / notranjščina aparata 2. ozemlje, oddaljeno od morske obale, (državne) meje; notranjost: kraji v notranjščini dežele 3. čustveno-moralna stran človeka; notranjost: boji v njegovi notranjščini ♪
- notrína -e ž (í) knjiž. notranjost: odšel je v notrino poslopja / glas, ki je prihajal iz notrine mogočnega trupa / vso notrino nahrbtnika so mu zaplenili stvari, ki jih je imel v nahrbtniku / prebivalci iz notrine dežele / ta misel mu je razburila notrino ♪
- noumenálen -lna -o prid. (ȃ) filoz. nanašajoč se na stvar, kakršna je sama po sebi: noumenalna stvarnost / noumenalni svet po Kantu svet, ki je ne glede na izkustvo nespoznaven ♪
- novína -e ž (í) 1. nedavno izkrčen, obdelan svet: posejati, zasaditi novino / požigati, preorati novino 2. s širokim pomenskim obsegom kar se pridela v (tekočem) letu: prodali so skoraj vso novino; mleti novino novo žito; točiti novino novo vino / prišli so ob novini ob času, ko se spravljajo novi pridelki // knjiž., redko novi sneg: zapadlo je za ped novine 3. knjiž. novost: možnarji so bili tedaj novina / novina metode 4. zastar. novica, vest: razveselili so se novine o zmagi 5. mn., zastar. časopis: brati v novinah ♪
- novínar -ja m (ȋ) poklicni sodelavec časopisa, radia, televizije: dal je izjavo domačim in tujim novinarjem / športni novinar; televizijski novinar ♪
- novínarka -e ž (ȋ) poklicna sodelavka časopisa, radia, televizije: novinarka pri Delu ♪
- novínarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na novinarje: novinarski poklic; novinarsko delo / novinarska izkaznica / novinarska etika / novinarski stil ♪
- novínarstvo -a s (ȋ) dejavnost novinarjev: posvetil se je novinarstvu / študij novinarstva ♪
- nôvogŕščina -e ž (ō-ȓ) novogrški jezik ♪
- nôvonaséljenec -nca m (ō-ẹ́) redko priseljenec: število novonaseljencev se je zelo povečalo ♪
- nôvonastàl in nôvo nastàl -ála -o [au̯] prid. (ō-ȁ ō-á) knjiž. nedavno nastal, nov: novonastali položaj; novonastala država ♪
- nožárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje nožev: delati v nožarni ♪
- núna -e ž (ú) 1. pog. članica samostanskega, verskega reda; redovnica: postala je nuna; menihi in nune; živi kot nuna osamljeno, zdržno / šolala se je pri nunah v nunski šoli; maša pri nunah v nunski cerkvi ∙ pog. iti k nunam postati redovnica 2. nar. primorsko, navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta: hvala, nuna // zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi; botra: krstna nuna ♪
- óbčenároden -dna -o prid. (ọ̄-á) knjiž. vsenaroden, splošnonaroden: vzdrževanje kulturnih ustanov je občenarodni problem ♪
- óbčina -e ž (ọ̑) 1. osnovna samoupravna družbenopolitična skupnost: združiti občine; gospodarsko nerazvita občina; samoupravni organi občine; prebivalci občine; statut občine / pomembnejši kraji v občini na ozemlju občine / delati na občini / občina Grosuplje // nekdaj osnovna upravna enota: občine in okraji // pog. organi občine: občina je naročila zazidalni načrt; odnos občine do zasebnega sektorja / iti na občino sedež organov občine; zbrati se pred občino poslopjem, kjer imajo ti organi sedež 2. v zvezi katastrska občina enota, ki obsega vsa
zemljišča svojega območja: del posestva ima v drugi katastrski občini ● pasti občini v breme živeti na stroške občine; zastar. list si je pridobil majhno občino malo naročnikov, bralcev; star. sprejeti koga v svojo občino skupnost, družbo ◊ jur. davčna občina v stari Avstriji enota, ki šteje najmanj 285 ha obdavčenih zemljišč; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; zgod. glavna občina od 1814 do 1850 upravna enota, ki usklajuje delo podobčin ♪
- občinár -ja m (á) nar. pripadnik določene občine; občan: pri delu so pomagali vsi občinarji // občinski odbornik, občinski funkcionar: pritoževati se občinarjem ♪
- obdónavski -a -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja ob Donavi: obdonavske države; obdonavska mesta ♪
- óberlájtnant -a [bǝr] m (ọ́-á) v avstrijskem in nemškem okolju poročnik, kapetan: javiti se oberlajtnantu ♪
- oblína -e ž (í) obel, zaobljen del česa: oblina kupole / oblina bokov / ekspr. oprijeta obleka je še bolj poudarjala njene obline prsi, boke ♪
- oblómovščina -e ž (ọ̑) ekspr. ravnanje ali vedenje, značilno za Oblomova iz romana Gončarova: karamazovščina in oblomovščina ♪
- óblovina in oblovína -e ž (ọ̑; í) nar. oblanci, oblanje: nastiljati z oblovino ♪
- oblovína -e ž (í) gozd. okrogli les ♪
- obnášanje -a s (ȃ) glagolnik od obnašati se: lepo, spoštljivo, vljudno obnašanje; vsi se zgražajo nad njegovim obnašanjem; obnašanje tovarišev / v obnašanju do sodelavcev se je spremenil / opomnili so ga zaradi obnašanja pri kosilu / raziskovati obnašanje živali / obnašanje avtomobila na mokrem cestišču / proučevati obnašanje materiala pri visoki temperaturi ♪
4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851