Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (47.129-47.153)


  1.      razhájati se  -am se nedov. (ȃ) 1. odhajati na več strani: množica se razhaja; po tekmi so se gledalci zadovoljni razhajali; hitro, molče se razhajati / zborovalci se počasi razhajajo po domovih / ekspr. proti poldnevu so se megle začele razhajati 2. ne potekati več blizu skupaj, v isti smeri: od tu naprej se cesta in železniška proga razhajata; žarki se pri prehodu skozi lečo razhajajo; pahljačasto se razhajati / živci se razhajajo na vse strani 3. biti ali postajati vedno bolj različen: slovenska narečja so se razhajala; življenjske poti nekdanjih sodelavcev se razhajajo // publ. biti različen, razlikovati se: najini interesi se popolnoma razhajajo; mnenja strokovnjakov se razhajajo / razhajati se med seboj / razhajati se v mišljenju, pogledih ● publ. dirigent in solist se večkrat razhajata nista usklajena; ekspr. njegove besede se razhajajo z dejanji se ne skladajo; ekspr. z možem se vedno bolj razhajata ne čutita več medsebojne naklonjenosti, ljubezni ◊ biol. razvijati se v različne smeri razhajajóč se -a -e: razhajajoč se so veselo prepevali; razhajajoči se ljudje ♪
  2.      razhájkanec  -nca m (ȃ) med narodnoosvobodilnim bojem vsak od razhajkanih ljudi: razhajkanci so se počasi zbirali ♪
  3.      razhájkati  -am dov. (ȃ) 1. med narodnoosvobodilnim bojem s hajkanjem razgnati, razpoditi: razhajkati bataljon, četo 2. pog. razgnati, razpoditi: razhajkati roparsko tolpo ● pog. razhajkati pretepače ločiti, razgnati; pog. vodstvo kluba so razhajkali razpustili razhájkan -a -o: razhajkani borci ♪
  4.      razhòd  -óda m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od raziti se: povzročiti, ukazati razhod; ob razhodu so se veselo pozdravljali; razhod množice, vojakov / razhod po domovih / medsebojna nesoglasja so povzročila razhod društva / njen razhod s fantom je bil dokončen 2. nav. mn., publ. razlika (v pogledih, nazorih): gre za razhode v metodah, ne pa v ciljih ♪
  5.      razhódek  -dka m (ọ̑) nav. mn., knjiž. stroški v zvezi s prodanim blagom, opravljenimi storitvami, ki že vplivajo na finančni izid delovne organizacije; odhodek: izračunati razhodke ♪
  6.      razhóden  -dna -o prid. (ọ̄) 1. nanašajoč se na razhod: razhodni vrvež / razhodno razpoloženje 2. nar. zahodno prostran: razhodno dvorišče, polje ♪
  7.      razhodíti  -hódim dov. (ȋ ọ́) 1. s hojo, hojenjem poteptati, steptati: razhoditi sneg / razhoditi pot ∙ redko otroci so razhodili blato po vsej hiši raznesli 2. s hojo, rabo razširiti: pretesne čevlje bo treba razhoditi // s hojo, hojenjem poškodovati, uničiti: razhoditi pete pri čevljih / ljudje so travo popolnoma razhodili razhodíti se s hojo, hojenjem se razgibati: razhoditi se po dolgi vožnji; šel je na sprehod, da bi se razhodil; razhoditi (si) noge razhójen -a -o: razhojeni čevlji; blatna razhojena pot; razhojena tla; žito je razhojeno ♪
  8.      razhrébati  -am dov. (ẹ̄) star. povzročiti, da kaj razpoka, se poškoduje: potres je razhrebal hiše; stene so se razhrebale / nalivi razhrebajo cesto razhréban -a -o: razhreban štedilnik; razhrebana kruhova skorja ♪
  9.      razhúditi  -im tudi razhudíti -ím dov., razhúdil (ú ȗ; ȋ í) ekspr. razjeziti: otrokova trmoglavost ga ni razhudila; razhudil se je in ga ozmerjal; učitelj se je razhudil nad predrznimi učenci; hitro, zelo se razhuditi / drama je občinstvo razhudila razhúden -a -o: razhuden človek; razhuden je odšel ♪
  10.      razhúdnik  -a m (ȗ) bot. rastlina s celorobimi listi in vijoličastimi, rdečkastimi ali belimi cveti, Solanum ♪
  11.      razhújskati  -am dov. (ȗ) ekspr. zelo nahujskati: razhujskati delavce razhújskan -a -o: razhujskana množica ♪
  12.      rázica  -e ž (á) manjšalnica od raza: razice na steklu ♪
  13.      razigránost  -i ž (á) stanje razigranega človeka: obšla ga je razigranost; svojo razigranost je težko prikrival; velika, ekspr. mladostna razigranost / otrok je vrisnil od razigranosti / ekspr. razigranost pomladnega sonca ♪
  14.      razigráti  -ám dov. (á ȃ) 1. povzročiti, da postane kdo zelo vesel, dobro razpoložen, sproščen: prijetna družba nas je razigrala; dobro vino je vse razigralo; razigral se je kot otrok / ekspr. dobra novica mu je razigrala srce 2. knjiž. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo; razvneti: film je razigral njeno domišljijo; v njem se je razigrala velika ustvarjalna moč ● publ. nogometaši so se razigrali šele proti koncu tekme začeli zelo uspešno, dobro igrati razigrán -a -o: razigrani gostje, otroci; razigran obraz; razigrane tekmece je bilo težko premagati; biti, postati razigran; mladostno razigran ∙ ekspr. razigran ples živahen, hiter; ekspr. biti razigrane volje zelo vesel, dobro razpoložen; prisl.: razigrano se smejati ♪
  15.      razigrávati  -am nedov. (ȃ) povzročati, da postane kdo zelo vesel, dobro razpoložen, sproščen: znal je razigravati družbo; gostje so se počasi razigravali / ekspr. novica mu razigrava dušo ♪
  16.      raziskánost  -i ž (á) lastnost, značilnost raziskanega: raziskanost zgodovinsko pomembnega področja ♪
  17.      raziskáti  -íščem dov., razíščite in raziščíte (á í) s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbrati podatke, ugotoviti dejstva o čem: arheologi so raziskali grobišče; raziskati jamo, zaliv; tega zgodovinarji še niso raziskali; popolnoma, do podrobnosti raziskati / načrtno raziskati / raziskati skrivnost pojasniti raziskán -a -o: raziskan pojav; izvor te družine še ni raziskan; popis raziskanih podzemeljskih jam ♪
  18.      raziskáva  -e ž (ȃ) glagolnik od raziskati ali raziskovati: načrtovati, opraviti raziskavo; natančna, sistematična, temeljna raziskava; raziskava lesa, materiala / hidrološke, meteorološke, podvodne, vesoljske raziskave; izsledki znanstvenih raziskav ♦ geogr. glaciološke raziskave; voj. operacijske raziskave ♪
  19.      raziskoválčev  -a -o [u̯č tudi lč] (ȃ) pridevnik od raziskovalec: ocena raziskovalčevega dela ♪
  20.      raziskoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na raziskovanje: raziskovalna metoda, tehnika; na pot ga je gnala velika raziskovalna vnema / raziskovalni predmet; raziskovalni pripomočki; raziskovalni satelit; raziskovalna ladja; jamarska raziskovalna odprava / raziskovalni center, inštitut / raziskovalna naloga; raziskovalno delo / raziskovalni sodelavec; raziskovalna skupnost skupnost, v kateri izvajalci in uporabniki načrtujejo in usklajujejo razvoj posameznih znanstvenih disciplin in razvoj raziskovalne dejavnosti nasploh ♪
  21.      raziskoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od raziskovalec: zbiralka in raziskovalka ljudskega blaga; raziskovalka na biološkem inštitutu ♪
  22.      raziskoválski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na raziskovalce ali raziskovanje: raziskovalska vnema / raziskovalski zaključki ♪
  23.      raziskovánje  -a s (ȃ) glagolnik od raziskovati: nadaljevati, usmerjati raziskovanje; ukvarjati se z raziskovanjem mikrobov; do teh zaključkov so prišli po dolgotrajnem, natančnem raziskovanju; znanstveno raziskovanje; raziskovanje jezika, starih kultur, vesolja; metode, predmet raziskovanja / raziskovanje tržišča / geološka, politološka, statistična raziskovanja / Inštitut za raziskovanje krasa ♦ mat. operacijsko raziskovanje panoga ekonomske znanosti, ki uporablja matematične metode ♪
  24.      raziskováti  -újem nedov. (á ȗ) s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbirati podatke, ugotavljati dejstva o čem: znanstveniki ta pojav še raziskujejo; raziskovati jezik, kulturo, zakone narave; statistično, znanstveno raziskovati / raziskovati tržišče / to področje raziskujeta matematika in fizika raziskujóč -a -e: raziskujoči človek; raziskujoče oči raziskován -a -o: raziskovani predmet ♪
  25.      raziskríti  -ím dov., razískril in raziskríl; raziskrèn (ȋ í) povzročiti, da se kaj iskri: raziskriti kremen / lunina svetloba je raziskrila sneg raziskríti se 1. postati iskriv: ponoči se je morje raziskrilo 2. pesn. prenehati iskriti se: nekoč se bodo zvezde raziskrile in ugasnile ♪

   47.004 47.029 47.054 47.079 47.104 47.129 47.154 47.179 47.204 47.229  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA