Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (45.954-45.978)



  1.      prótireligiózen  -zna -o prid. (ọ̑-ọ̑) protiverski: protireligiozna stališča
  2.      prótirevolúcija  -e ž (ọ̑-ú) gibanje proti revoluciji z namenom uničiti njene dosežke in vzpostaviti prejšnje stanje: poraz protirevolucije
  3.      prótirežímski  -a -o prid. (ọ̑-) ki je proti režimu: protirežimska skupina; protirežimska gesla
  4.      prótisámoupráven  -vna -o prid. (ọ̑--á) ki je proti samoupravi ali samoupravljanju: protisamoupravno delovanje / birokratsko, protisamoupravno odločanje
  5.      prótisíla  -e ž (ọ̑-í) s silo izzvana nasprotna sila: vsaka sila vzbudi protisilo
  6.      protislóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na protislovje: protislovna izraza; njuni stališči sta protislovni / o njegovi usodi krožijo protislovne govorice nasprotujoče si govorice / protisloven človek ♦ filoz. protislovna pojma pojma, izmed katerih eden izključuje, zanika veljavnost drugega; protislovni sodbi sodbi, izmed katerih ena izključuje, zanika veljavnost druge protislóvno prisl.: govoriti protislovno
  7.      protislóvje  -a s (ọ̑) 1. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje: v knjigi je več protislovij / priti v protislovje z lastno trditvijo 2. nasprotnost, nasprotje med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama: odpravljati, reševati protislovja; človek je poln protislovij; protislovja sodobne družbe; protislovje med željami in potrebami / dialektično protislovje ◊ filoz. protislovje odnos med dvema protislovnima pojmoma, trditvama; načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; soc. enotnost protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih
  8.      protislóvnost  -i ž (ọ̑) značilnost protislovnega: protislovnost trditev / zaostrenost in protislovnost mednarodnih odnosov / protislovnosti v načrtu
  9.      prótisméren  -rna -o prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen; nasprotnosmeren: protismerno gibanje / protismerni sili
  10.      prótisnóv  -í ž (ọ̑-ọ̑) nestrok. protitelo: nastajanje protisnovi
  11.      prótisociálen  -lna -o prid. (ọ̑-) ki je proti socialnemu redu, družbi: protisocialen človek / protisocialne težnje
  12.      prótisocialístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je proti socializmu: protisocialistična smer
  13.      prótisónčen  -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki varuje pred sončno svetlobo: protisončni zaslon / redko protisončna očala sončna očala
  14.      prótispočéten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) knjiž., redko kontracepcijski: protispočetne tablete
  15.      prótisrédstvo  -a s (ọ̑-ẹ̑) publ. sredstvo, ki deluje proti določeni stvari: učinkovitega protisredstva za ta pojav še ne poznamo ♦ farm. sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa
  16.      protíst  -a m () nav. mn., biol. enoceličar: razvoj protistov
  17.      prótistáva  -e ž (ọ̑-) knjiž. postavitev česa ob kaj različnega zaradi nasprotja, primerjave: protistava elementov v umetnosti
  18.      prótistáven  -vna -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na protistavo: protistavna primerjava ♦ lingv. protistavna slovnica
  19.      prótistorítev  -tve ž (ọ̑-) publ. storitev, s katero se povrne določena storitev: vezati izpolnitev zahteve na protistoritev
  20.      prótistrúja  -e ž (ọ̑-ú) knjiž. literarni, politični smeri nasprotna smer: proti impresionizmu se je pojavila močna protistruja
  21.      prótisúnek  -nka m (ọ̑-) sunek kot odgovor na nasprotnikov sunek: z roko prestreči protisunek / vojaški protisunek
  22.      prótisvetlôba  -e ž (ọ̑-ó) svetloba, ki prihaja iz nasprotne smeri: zaradi protisvetlobe je vidljivost na cesti slabša ♦ fot. svetloba, ki pada naravnost proti smeri snemanja
  23.      prótisvetlôben  -bna -o prid. (ọ̑ọ̑-ō) fot., v zvezi protisvetlobni posnetek posnetek, pri katerem pada svetloba naravnost proti smeri snemanja
  24.      prótitánkovec  -vca m (ọ̑-) žarg., voj. protitankovski top: s protitankovcem obstreljevati napadajoče tanke
  25.      prótiteló  -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena: tvorba različnih protiteles

   45.829 45.854 45.879 45.904 45.929 45.954 45.979 46.004 46.029 46.054  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA