Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (45.754-45.778)



  1.      proračúnski  in próračunski -a -o prid. (; ọ̑) nanašajoč se na proračun: proračunska razprava; proračunska sredstva ◊ ekon. proračunski presežek; proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; fin. proračunski dohodki sredstva, ki jih prejemajo organi družbenopolitičnih skupnosti za svojo dejavnost; proračunsko leto koledarsko leto, za katero je narejen proračun
  2.      próréktor  -ja m (ọ̑-ẹ́) namestnik rektorja: rektor in prorektor
  3.      prósast  -a -o prid. (ọ̑) podoben prosu: prosasta zrna / prosasto žito drobnozrnato žito
  4.      proscénij  -a m (ẹ́) gled. del odra pred (glavno) zaveso: prvi prizor se igra na prosceniju; rob proscenija / režiser je pomaknil prizorišče v proscenij
  5.      proscénijski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na proscenij: proscenijske luči / proscenijska loža
  6.      prôsec  -sca m (ó) nar. snubec: ona ima veliko proscev / poslati prosce na dekletov dom
  7.      proséčan  -a m (ẹ̑) agr. trta z dolgimi grozdi in redkimi rumenkasto zlatimi jagodami, ki raste v okolici Proseka: vinogradi prosečana // belo vino iz grozdja te trte: piti prosečana
  8.      prosektúra  -e ž () med. patološki oddelek: prepeljati truplo na prosekturo
  9.      prosén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na proso: prosena slama; proseno zrno / prosena moka / proseni kruh; jesti proseno kašo
  10.      proseníca  -e ž (í) redko prosena slama: na tleh se je sušila prosenica
  11.      prosénka  -e ž (ẹ̄) nar. užitna goba z rumenkasto rjavim klobukom; peščenka: nabirati prosenke ◊ zool. ptica selivka z zlato rjavimi pegami po temnem hrbtu, Pluvialis apricaria
  12.      prosévati  -am nedov. (ẹ́) presevati: sonce komaj proseva skozi oblake / svetloba proseva vrhove dreves / skozi meglo proseva modrina neba / iz njegovih pisem proseva sreča prosevajóč -a -e: prosevajoča svetloba prosévan -a -o: oblaki, prosevani od sončnih žarkov
  13.      proséven  -vna -o prid. (ẹ̄) preseven, prosojen: proseven oblak / prosevne barve
  14.      prosílen  -lna -o prid. () knjiž. s katerim se prosi: prosilno pismo ♦ rel. prosilna molitev
  15.      prosílka  -e [k tudi lk] ž () ženska, ki prosi: želja prosilke je bila izpolnjena / prosilka za stanovanje
  16.      prosínec  -nca m () star. januar: snežiti je začelo šele sredi prosinca / (meseca) prosinca so navadno klali
  17.      prosíšče  -a s (í) njiva, na kateri je raslo proso: preorati prosišče; po prosišču se je razrasel visok plevel
  18.      prósit  medm. (ọ̑) star., kot voščilo, zlasti pri pitju na zdravje: trčil je in rekel: prosit!
  19.      prosíti  prósim nedov., próšen ( ọ́) 1. izražati komu željo a) da kaj da, naredi: prositi koga za časopis, denar, voz; lepo prositi; pismeno prositi; kot boga te prosim / bolnik prosi malo vode / prositi za delo, nasvet, pomoč; soseda prosi, da bi prišel kdo pomagat / ekspr.: na kolenih te prosim; pri najinem prijateljstvu te prosim: ne hodi tja; prositi s solzami v očeh / na stara leta je prosil od hiše do hiše / kot vljudnostna fraza: prosim za besedo; vljudno prosim za odgovor; smem prositi za ples b) da kdo postane deležen česa: prositi koga ljubezni, za ljubezen; mati ga je prosila odpuščanja za sina / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja; kot vljudnostna fraza prosimo za razumevanje 2. v medmetni rabi izraža vljudnost pri nagovoru: a) prosim, odprite okno; prosim, oprostite, kje pa stanuje NN / elipt., pog.: prosim dve kavi; vozne listke, prosim; žarg., trg. prosim, že dobite / kot vljudnostni odgovor pri zahvali hvala. »Prosim.«; kot vprašanje po nerazumljeni trditvi: prosim? Nisem dobro razumel; kako, prosim b) prosim, tukaj imate; mi posodiš pero? Prosim; »Ančka!« »Prosim.«; smem vstopiti? Prosim, kar naprej 3. ekspr., v prislovni rabi poudarja povedano: prosim, ali se tako dela; imajo stanovanje, hišo in, prosim (vas) lepo, celo jahto ● ekspr. prositi za roko sosedove hčere zasnubiti jo; pog. ne daj se toliko prositi daj, naredi, kar se te prosi, brez pregovarjanja, moledovanja; pes zna prositi se zna postaviti v položaj, da ima prednji nogi dvignjeni; star. tako je trpel, da si je sam smrti prosil zelo, neznosno je trpel; preg. dokler prosi, zlata usta nosi prosèč -éča -e: njegov pogled je bil proseč; proseče besede; prisl.: proseče gledati, reči
  20.      prosjáčenje  -a s (ā) glagolnik od prosjačiti: preživljal se je s prosjačenjem / vsa prosjačenja za gradnjo nove stavbe so bila brezuspešna
  21.      prosjáčiti  -im nedov.) 1. prositi za denar, hrano: prosjačiti od hiše do hiše; prosjačiti na ulici 2. ekspr. ponižno prositi: ni hotel prosjačiti za službo / prosjačiti za ljubezen
  22.      proskribírati  -am dov. in nedov. () knjiž. javno obsoditi, preganjati: proskribirati politične nasprotnike proskribíran -a -o: proskribirana oseba, sekta
  23.      proskrípcija  -e ž (í) knjiž. javna obsodba, preganjanje: proskripcija idejnih nasprotnikov
  24.      proskripcíjski  tudi proskrípcijski -a -o prid. (; í) nanašajoč se na proskripcijo: proskripcijski ukrepi / proskripcijska lista lista proskribiranih oseb
  25.      prosláva  -e ž () slavnostna prireditev, navadno v čast kake obletnice, praznika: udeležiti se proslave; prirediti proslavo; imeti na proslavi slavnostni govor; proslava ob tridesetletnici osvoboditve; odbor za proslavo

   45.629 45.654 45.679 45.704 45.729 45.754 45.779 45.804 45.829 45.854  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA