Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

NA (44.279-44.303)


  1.      prezimovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prezimovati: pripraviti se za prezimovanje v gorah / najprimernejša temperatura za prezimovanje te vrste živali / uspešno prezimovanje rastlin ♪
  2.      prezimováti  -újem nedov. (á ȗ) preživljati zimo: poletje preživijo navadno v notranjosti dežele, prezimujejo pa blizu morja / te rastline prezimujejo na prostem; ptiči letijo prezimovat v toplejše pokrajine // preh. omogočati čemu, da se ohrani čez zimo: prezimovati lončnice, zelenjavo; prezimovati kaj pri nizki temperaturi / s svojo krmo prezimuje do dvesto ovc ♪
  3.      prezír  -a m (ȋ) 1. zelo negativen odnos do koga, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti: takega prezira ni zaslužil; čutiti, kazati prezir do koga / s prezirom je gledal nanj; na njihova vprašanja je odgovarjal s prezirom 2. glagolnik od prezirati: prezir hudobije / prezir mu je vračal s pomilovanjem ● knjiž. svojega prezira do smrti ne skriva ne skriva, da se je ne boji; knjiž. zelo odkrito kaže svoj prezir do predpisov jih ne upošteva, se ne meni zanje; knjiž., ekspr. sam je prispeval prezira vredno malo zelo malo ♪
  4.      prezírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti: preproste ljudi je preziral; vedeli so, da ženske prezira / plemstvo je v tisti dobi preziralo slovenski jezik 2. knjiž. ne upoštevati, ne meniti se za kaj: vse predpise prezira; prezirati probleme, zahteve / prezirati nevarnost, smrt // redko omalovaževati, podcenjevati: prezirati domača literarna dela / vse je rad jedel, tudi žgancev ni preziral ● knjiž. fant delo prezira noče delati; knjiž. s tem je dokazal, da sovraštvo prezira odklanja, ga ne odobrava prezirajóč -a -e: prezirajoč nevarnost, je šel na pot; prezirajoč vse predpise, je ravnal po svoje prezíran -a -o: prezirani ljudje; ostal je sam, preziran od vseh; čutila je, da je prezirana ♪
  5.      prezíren  -rna -o prid. (ȋ) knjiž. 1. prezirljiv: odgovoril mu je s prezirnim glasom; preziren nasmeh; prezirno vedenje 2. prevzeten, ošaben: neprijazno in prezirno dekle prezírno prisl.: prezirno gledati, se smejati ♪
  6.      prezirljívost  -i ž (í) lastnost prezirljivega: prezirljivost pogleda / ponos in prezirljivost sta bila v njegovih očeh / s prezirljivostjo gleda nanje s prezirom ♪
  7.      prezlát  -a -o prid. (ȃ á; drugi pomen ȃ) ekspr. 1. zlat: prezlati sončni žarki / zlata, prezlata žitna polja 2. zelo ljub: naši prezlati otroci / prezlata prostost ♪
  8.      preznojíti  -ím dov., preznójil (ȋ í) z znojenjem povzročiti, da je kaj vlažno: preznojiti obleko preznojíti se postati znojen, poten: bolnik se je preznojil / ekspr. pošteno se preznojiš, preden prideš na vrh preznojèn -êna -o: preznojeni nosači počivajo; prebuja se preznojen in izmučen; preznojena srajca ♪
  9.      prezračeválec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) redko odprtina, luknja za zračenje; zračnik: odpreti prezračevalec ♪
  10.      prezračeválen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za prezračevanje: prezračevalna cev, odprtina v zidu / prezračevalne naprave ♦ bot. prezračevalna odprtina prepustno mesto na lubju, kjer prihaja zrak v notranjost rastline ♪
  11.      prezračeválnik  -a m (ȃ) odprtina, luknja za zračenje; zračnik: zapreti prezračevalnik; prezračevalniki in ogrevalniki ♪
  12.      prezračevánje  -a s (ȃ) glagolnik od prezračevati: skrbeti za redno prezračevanje; naravno, umetno prezračevanje; odprtine za prezračevanje / prezračevanje posteljnine ♪
  13.      prezračeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da se zrak v kakem prostoru zamenja: prezračevati stanovanje / redno prezračevati akvarij // delati, da večja količina zraka učinkuje na kaj: prezračevati in iztepati odeje ♪
  14.      prezráčiti  -im dov. (á ȃ) narediti, povzročiti, da se zrak v kakem prostoru zamenja: prezračiti sobo, stanovanje; njihova klet se nikoli dovolj ne prezrači / s hojo navkreber se pljuča dobro prezračijo; pren., ekspr. prezračiti svojo duševnost; treba mu je prezračiti glavo // narediti, da večja količina zraka učinkuje na kaj: prezračiti obleko, posteljnino / dobro zrahljati in prezračiti zemljo ∙ ekspr. zelo bi ti koristilo, če se malo prezračiš sprehodiš, razgibaš na svežem zraku prezráčen -a -o: dobro prezračen prostor ♪
  15.      prezréti  -zrèm dov., prezŕl (ẹ́ ȅ) 1. ne videti, ne opaziti: prezreti napako v nalogi; prezrl je oviro in padel; prezreti prometni znak; na srečo je prezrl, da mu je pokazala jezik; v raztresenosti ga je prezrl / prezreti spremembo voznega reda // narediti se, kot da kdo ni opažen: užaljen je in jo na cesti prezre / starši so mu napako prezrli; dobrohotno prezreti pomoto / namenoma prezreti 2. nav. ekspr. ne spoznati, ne uvideti: prezrl je koristi, ki jih ima od njih; škoda, da je učitelj prezrl fantove sposobnosti 3. kljub pričakovanju ne upoštevati koga: pri podeljevanju nagrad so ga prezrli / nečaka je v oporoki prezrl / pri vabilih na zabave so ga večkrat prezrli ga niso povabili / kritiki so njegovo zadnjo knjigo prezrli // ne upoštevati sploh: prezreti nekatera dejstva; razvoja tehnike ne smemo prezreti ● zastar. s hriba je lahko prezrl vso okolico pregledal prezŕt -a -o: prezrti problemi; prezrte napake ♪
  16.      prezŕtje  -a s (ȓ) glagolnik od prezreti: prezrtje napak / prezrtje koga pri dedovanju ♪
  17.      préža  -e ž (ẹ́) 1. glagolnik od prežati: preža na miš / biti premražen od dolge preže / hoditi, iti na prežo ∙ na preži ekspr. v takih časih mora biti človek na preži previden; vso noč je bil, stal na preži za hišo je prežal; ekspr. tako je ljubosumen na ženo, da je zmeraj na preži zmeraj pazi nanjo; miličniki so na preži za vlomilci čakajo nanje, da bi jih dobili 2. v prislovni rabi, v zvezi z v izraža položaj telesa, značilen za prežanje: mačka se je postavila v prežo; sključil se je v prežo in zadržal dih 3. lov. prostor, navadno na drevesu, kjer lovec čaka divjad: urediti, zgraditi prežo / nizka na tleh, visoka preža na drevesu ◊ etn. preža udeležba nepovabljenih fantov, prijateljev na svatbi; šport. smučarska preža drža z bolj ali manj upognjenimi koleni in hrbtom, ki olajšuje vzdrževanje ravnotežja; smuk v nizki, visoki preži ♪
  18.      prežáč  -a m (á) nav. ekspr. kdor preži, oprezuje: prežači so ga izsledili ♪
  19.      prežágati  -am dov. (ȃ) z žaganjem narediti dva dela: prežagati hlod, tram; poševno prežagati desko / prežagal je rešetke in ušel ♪
  20.      prežàl  [au̯] prisl. (ȁ) ekspr., navadno v povedni rabi izraža veliko obžalovanje: umetnost kuhanja pri nas napreduje, le prežal, da jo ovira draginja / kot vzklik žal prežal, ampak tako ne moremo delati ♪
  21.      prežáljen  -a -o prid. (ā) star. zelo žalosten, potrt: ves prežaljen je povedal, kaj se je zgodilo; ne bodi tako prežaljena / prežaljeno srce ♪
  22.      prežálosten  -tna -o prid. (á) 1. preveč žalosten: prežalostna je, da bi šla z nami na ples / to so prežalostne zgodbe za otroke 2. ekspr. zelo žalosten: spomnil se je svoje prežalostne matere / žalostne, prežalostne so njene oči / sporočil mu je prežalostno novico, da mu je umrl oče prežálostno prisl.: prežalostno prepevati ♪
  23.      prežánje  -a s (ȃ) glagolnik od prežati: prežanje mačke / prežanje na jelena / s fanti je šel na prežanje na prežo ♪
  24.      préžar  -ja m (ẹ̑) 1. nav. ekspr. kdor preži, oprezuje: prežarji so spremljali vsako njegovo kretnjo; skrivališče prežarjev 2. etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe: zvečer so se pred hišo zbrali prežarji ♪
  25.      prežárek  -rka -o prid. (á) knjiž. preveč svetel, bleščeč: ne more prenašati prežarke luči; to je prežarka svetloba ♪

   44.154 44.179 44.204 44.229 44.254 44.279 44.304 44.329 44.354 44.379  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA